Tokrat pa je okrog 40 prijateljev, rokometnih legend, sklenilo objem spominu na športne tovariše, rokometne »fajtarje«, preminule in še živeče rokometne zvezde iz naše doline.
O ozadju, ustanovitvi in delovanju kluba je Šoštanjčan iz Metleč, član RKŠ Zoran Kompan, rokometno Zoki, povedal, da se je zgodovina RKŠ začela leta 1958, ko sta jih v rokomet v osnovni šoli uvedla takratna učitelja telesne vzgoje Milivoj Jarnovič in Pavle Bukovec.
»Za ekipo Šoštanja, ki je tekmovala v okrajni ligi Celjske rokometne podzveze, so igrali: Natek, Bukovec, Pukmajster, Š. Kac, Kovač, Heindl, Dovšak, Stegnar, Ošep, Pejovnik in še nekateri petnajstletniki obeh osnovnih šol v Šoštanju. Vsi ti fantje so kasneje odločilno vplivali in pripomogli, da se je ta športna panoga v Šoštanju ustalila in začela napredovati. V tekmovalni sezoni 1968/1969 so s svojimi uspešnimi igrami postali prvaki Štajerke cone in se s tem uvrstili v tako zaželeno republiško ligo. V tej so bili stalno med najboljšimi klubskimi ekipami.
Sledil je velik tekmovalni preobrat v sezoni 1972/73, ko je ekipa po zaslugi odličnega igralskega tandema Mira Požuna in Štefana Kaca, slednji je bil hkrati tudi trener ekipe, osvojila naslov republiškega prvaka in s tem nastop oz. igranje v takratni drugi zvezni (Jugoslovanski) ligi zahod, kar je bil tudi največji uspeh tega kluba.
Poleg že omenjenih je bil za ta uspeh zaslužen tudi takratni in kasneje dolgoletni predsednik RKŠ Franc Plaskan, ki se je klubu pridružil leta 1968. Z večjo »upravo« mu je uspelo klub primerno organizirati, finančno stabilizirati, predvsem pa se je od takrat naprej začelo intenzivno delati s podmladkom«.
RKŠ se je kasneje preimenoval in nastopal pod imenom Šaleški rokometni klub Velenje (ŠRK Velenje), še kasneje pa v Rokometni klub Gorenje (RK Gorenje). S tem se je lokacija igranja tekem iz Šoštanja preselila v Rdečo dvorano Velenje, kjer so bili boljše razmere in večji interesi, RK Gorenje pa je tako postal eden najpomembnejših športnih klubov v državi.
