Franc Plaskan je leta 1968 postal predsednik RK Partizan Šoštanj. Pod njegovim vodstvom je klub začel z načrtovanim in organiziranim delom z mladimi, 4 leta kasneje s prvo rokometno šolo v Velenju, nekaj let za tem pa tudi z rokometnimi tabori. V letih, ki so sledila se je njegova rokometna pot tesno prepletala s pokojnim trenerjem Mirom Požunom, s katerim sta na vrhunsko raven popeljala številne mlade fante.
Franc Plaskan je bil ključni mož, ki je leta 1992 v uspešno zgodbo velenjskega rokometnega kluba k sodelovanju pritegnil podjetje Gorenje, generalnega sponzorja in podpornika kluba s katerim partnerstvo traja že več kot 30 let.
Ob 60. obletnici rokometa v Šaleški dolini in tik pred zaključkom 35-letnega vodenja kluba leta 2003, je Franc Plaskan – velik ljubitelj rokometa brez katerega klub bržkone nikoli ne bi dosegel vrhunske ravni, z velikim poudarkom na rokometni šoli in vzgoji domačih fantov – dejal: »Nikoli si nisem mislil, da bom v klubu in rokometu ostal 34 let, toda prepričan sem, da so me vedno gnali in mi dajali voljo in v spodbudo za nadaljnje delo ravno mladi igralci. Venomer mi je bilo v užitek gledati kako radi trenirajo, igrajo in zmagujejo. Če bi se moral ukvarjati samo s problemi in organizacijo prvega moštva, tega prav gotov ne bi več počel. Ponosen sem, da smo kot klub dosegli tako visoko raven, ki uspemo ohranjati že leta. Pri nas je že dolga leta prisotno pozitivno ozračje. Vsak igralec, ki je prišel v Velenje, se je tu dobro počutil in ima na Velenje lepe spomine.«
Svoj mandat je leta 2003 predal v želji, da klub ohrani svoj položaj v slovenskem in evropskem rokometu in tudi, ko je zapustil mesto predsednika kluba, Franc Plaskan ni manjkal na skoraj nobeni tekmi članskega moštva. Med letoma 1985 in 1987 je opravljal tudi vlogo predsednika Rokometne zveze Slovenije.
»V spominu nam bo ostal kot pošten, neposreden, skromen in načelen mož, ki je zvesto sledil in udejanjal viziji razvoja rokometa v Šaleški dolini,« so še zapisali na spletni strani kluba. (SZJ RK Gorenje Velenje)
