Ponosna je na koroške korenine, na starše, ki so ji z zgledom pokazali, kaj je prav in kaj narobe. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je dvakrat dnevno prihajala v Velenje na trening plavanja. Pogovarjali sva se o njeni kandidaturi, vrednotah, povezovanju šaleške in koroške regije ter izzivih za prihodnost.

Zakaj ste se odločili za kandidaturo? Menite, da smo Slovenci že pripravljeni na žensko predsednico?

»Ob parlamentarnih volitvah, na katerih sem se angažirala najprej kot desna roka Roberta Goloba za področje zunanje politike, me je izjemno presenetila silna energija: ne samo v Gibanju Svoboda, temveč v celotni družbi. Ljudje, zlasti mladi, so se angažirali in pokazali, da jim je mar, kaj se dogaja z našo Slovenijo. Pokazali so, da niso zadovoljni s tem, kar se dogaja. S kar 72-odstotno udeležbo smo dosegli veliko družbeno spremembo. Ta silna energija me je potegnila, česa takšnega prej še nisem doživela. Te volitve so pokazale, da Slovenci in Slovenke znamo sodelovati. Zame je ta široka družbena akcija, ki je vodila v visoko volilno udeležbo, nekaj najlepšega, kar se nam je zgodilo v Sloveniji v zadnjih letih. In če smo bili s silno energijo sposobni ustaviti to, kar se nam je v preteklih letih dogajalo, politiko nazadnjaštva in nespoštljivega komuniciranja, sem se odločila za kandidaturo iz prepričanja, da bi lahko kot predsednica republike prispevala k nadaljevanju teh družbenih sprememb. Da, Slovenci in Slovenke smo pripravljeni na žensko predsednico. In vsi drugi državljani in državljanke, ki živijo v naši lepi Sloveniji. Letošnje parlamentarne volitve so dosegle bistveni premik prisotnosti žensk v politiki. Imamo več kot 40 % poslank (v prejšnjem sklicu jih je bilo manj kot 30 %) in tudi več kot 40 % ministric. Lepo bi bilo, da bi končno dobili tudi predsednico države.«

Če boste izvoljeni, kaj bo vaša prva naloga? In za kaj se boste sicer zavzemali?

»Najprej bi želela spoznati svoje sodelavce, se z njimi pogovoriti. Uspeh mojega delovanja bo odvisen od dela celotnega urada predsednice republike Slovenije. Kot predsednica bom zaveznica vseh ljudi, posebej tistih, ki so depriviligirani. Vstopamo v čas, v katerem bo to še posebej pomembno. Socialno ogroženi, invalidi, upokojenci, mladi, žrtve nasilja, manjšine … vsi potrebujejo zavezništvo za boljše in dostojnejše življenje. Prav tako vsi vemo, da Slovenija ni enakomerno razvita. Vsaka regija ima svoje prednosti in po nečem izstopa. Kot Korošica vem, kakšne občutke imajo ljudje, ki so ali se vsaj počutijo najbolj oddaljene od centra. In tudi ta Slovenija izven mest in centrov potrebuje zaveznico. Seveda pa poslušati in oblikovati zavezništvo ni dovolj. Zavezništvo mora biti aktivno in naloga predsednice je, da aktivno deluje za dobrobit tistih, ki to najbolj potrebujejo.«