Vrtovec z Dermolom o izstopu Saša regije iz premoga

Velenje – Infrastrukturni minister Jernej Vrtovec se je danes v Velenju z velenjskim županom Petrom Dermolom pogovarjal o izstopu Saša regije iz premoga. Vrtovec je obljubil, da vlada regije in njenih prebivalcev pri izstopu ne bo pustila samih. Dermol pa je opozoril, da strategije o izstopu iz premoga v takšni obliki, kot je zdaj, ne more sprejeti. Minister se je strinjal, da je zagata velika, na ministrstvu pa vodijo vse aktivnosti, da bi jo kar se da zmanjšali. Napovedal je, da bo osnutek omenjene strategije v kratkem predložen vladi v odločanje, do takrat se pa bodo o njej posvetovali tudi z lokalno skupnostjo, saj je veliko prebivalcev Šaleške doline zaradi delovnih mest tradicionalno vezano na Premogovnik Velenje. Po besedah Vrtovca vsi dogodki v nadaljevanju niso odvisni samo od države, pač pa tudi od Evropske komisije in drugih deležnikov. “Verjamem, da z neko treznostjo lahko pridemo do pametnih in pomembnih odločitev,” je dejal minister. Kuponi obremenjujejo Teš Glede Termoelektrarne Šoštanj  je Vrtovec je pojasnil, da obeti za prihodnje leto kažejo, da bo imel Teš 100 milijonov evrov negativnega kapitala, potem ko je imela lani elektrarna 250 milijonov evrov izgube. Po ministrovi oceni bi Teš brez pomoči države naslednje leto pristal v stečaju, kar je treba preprečiti. Izpostavil je, da se je cena emisijskih kuponov ogljikovega dioksida, ki jih kupuje Teš, letos povečala z 20 na 63 evrov. Po ministrovem mnenju mora biti izstop iz premoga nadzorovan, skrbijo pa ga razmere okrog Teša in Premogovnika Velenje, zato se je z lokalno skupnostjo pripravljen resno pogovarjati o tem. Slabe povezave z dolino Vrtovec je še dejal, da je cestna infrastruktura v Šaleški regiji v izjemno slabem stanju. V načrtu je tako priprava dokumentacije za obnovo železniške proge Celje-Velenje, naložbo, ki naj bi se začela leta 2023, je ocenil na 90 milijonov evrov. Začetek gradnje hitre ceste Šentrupert-Velenje pa je napovedal za prihodnje leto. Strategija ne prinaša dovolj delovnih mest Dermol se pod strategijo izstopa iz premoga ne bi podpisal, ker je v njej premalo zavez, vezanih na nova delovna mesta. Strategija namreč predvideva do leta 2030 500 novih delovnih mest v savinjsko-šaleški (Saša) regiji, po oceni Dermola pa bi jih potrebovali okrog 5000. Tudi sama letnica izstopa iz premoga, ki je določena za leto 2033, mora dajati dovolj časa za izpeljavo vseh postopkov. Od države pričakuje pravočasno sprejetje zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in zakona o prestrukturiranju Saša regije. Zadnji rok za izstop iz premoga 2033 Dermol je napovedal je, da se bo prihodnje leto končno začela sanacija Kidričeve ceste v Velenju, potrjen pa je tudi projekt izgradnje kolesarske povezave Velenje-Huda luknja. Glede nadomestnega vira ogrevanja, ki ga za zdaj zagotavlja Teš, je Dermol dejal, da si ne želijo biti več odvisni od energetskih družb. Po Dermolovih besedah to zadevo mora prevzeti Komunalno podjetje Velenje. Velenjska občina je sicer izkazala interes za zagotavljanje toplotne energije z monosežigom komunalnega blata, razmišljajo tudi o uporabi geotermalne energije iz Topolšice. Državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Blaž Košorok je povedal, da je letnica 2033 zadnji rok, do katerega morajo biti izpeljani vsi postopki za izhod iz premoga. V ta namen se mora Premogovnik Velenje pripraviti na kontrolirani izstop. Kot alternativo sedanjemu toplotnemu ogrevanju iz Teša pa Košorok vidi predvsem energijo iz obnovljivih virov energije. (STA)