Pri tem je veliko pozornosti pritegnila odločitev o izstopu Slovenije iz premoga, ki jo bo treba po besedah ministra Vrtovca sprejeti še letos: »V končni fazi medresorskega usklajevanja je nacionalna strategija o izstopu iz premoga, ki predvideva, da bi Slovenija opustila premogovniško dejavnost do leta 2033. S sprejemom na vladi bi se Slovenija pridružila veliki večini držav članic Evropske unije, ki so odločitev že sprejele.« Za Slovenijo je v tem trenutku ključno, da določi letnico izstopa, saj je zavezana k izpolnjevanju okoljskih zavez do Evropske unije in zelenega dogovora, obenem pa določitev letnice omogoča črpanje evropskih sredstev za gospodarsko prestrukturiranje, ki jih v nasprotnem primeru izgubimo. »Strategija predstavlja šele začetek dela oz. ključne politične usmeritve, kako se lotiti gospodarskega prestrukturiranja najbolj prizadete regije, izvajanje ciljev strategije pa bo dolgotrajen proces,« je še dodal Vrtovec. Strategija za gospodarsko prestrukturiranje Savinjsko-Šaleške regije sicer temeljil na črpanju 235 milijonov evropskih sredstev iz evropskega sklada za pravičen prehod ter končni investiciji v višini milijarde evrov za celovito prestrukturiranje gospodarstva. Pri tem je cilj ministrstva poskrbeti za vsakega zaposlenega, s tem pa preprečiti negativne družbene in gospodarske posledice zaprtja velenjskega premogovnika.
Za Slovenijo ključna učinkovita energetska oskrba
Državni sekretar Blaž Košorok je v razpravi poudaril, da se slovenski energetski sektor v zadnjih 30 letih še ni znašel v takšnem položaju: »Zanesljiva in učinkovita oskrba z električno energijo je za Slovenijo ključna. Z vsemi deležniki bo potrebno skleniti družbeni dogovor glede prihodnosti slovenske energetike. Energetski koncept Slovenije ne sme biti le zbirka želja in mrtva črka na papirju.« Kot je še izpostavil Košorok, moramo pri samem razogljičenju Slovenije upoštevati tudi transport, ki je z vidika izpustov ogljikovega dioksida največji onesnaževalec. Ob tem pa je potrebno v prvi vrsti poskrbeti za ustrezen infrastrukturni sistem, da bi lahko v polnosti zagotavljali električno mobilnost.
Letos tudi odločitev o dolgoročni rabi jedrske energije
Glede odločitve o dolgoročni rabi jedrske energije je minister Vrtovec dejal, da bo energetsko dovoljenje za JEK 2 možno izdati na podlagi Dolgoročne podnebne strategije, ki bo v Državnem zboru sprejeta v kratkem: »Aktivnosti za gradnjo odlagališča na Vrbini že potekajo, gradi se tudi suho skladišče za izrabljeno jedrsko gorivo, oboje je ključen predpogoj, da zagotovimo podaljšanje življenjske dobe obstoječega bloka«. Slovenija bi lahko do leta 2033 opustila premogovniško dejavnost, s tem pa izpolnila svoje okoljske zaveze do Evropske unije in zelenega dogovora.
