O sami letnici izstopa niti niso toliko govorili, saj so menili, da je vsebina veliko bolj pomembna, predvsem pa cilji, ki jih je treba do na osnovi njih postavljenega datuma uresničiti, predvsem pa za to zagotoviti tudi finančna sredstva, saj se bodo drugače ljudje, Šaleška dolina in regija znašli v nemogoči socialni stiski. V težavah pa se bo znašla tudi Slovenija. Odgovorne so spraševali, zakaj se naenkrat vsem skupaj tako mudi, in kakšna so ozadja, saj je Evropa kot cilj izstopa iz premoga postavila letnico 2050, poleg tega pa Slovenija, ki ji je uspelo v zadnjih letih močno zmanjšati emisije na področju proizvodnje energije (ne pa na drugih področjih), z enim samim premogovnikom in eno termoelektrarno, vpliva k skupnemu evropskemu onesnaževanju slabega pol odstotka. Veliko bolj problematičen je promet, ki je svoje izpuste povečal tako, da je izničil vsa prizadevanja energetike, pa mu ne dajemo nobene pozornosti. Kritični so bili tudi do vseh vlad in uradnikov, ki se v Evropi niso znali ali hoteli uspešno pogajati in niso Sloveniji in njeni energetiki izborili enake pogoje pri nakupu energetskih kuponov, kot druge države.

Na dokument, za katerega so menili, da je slabo pripravljen, so dali številne pripombe, predvsem pa bili kritični, da je bil upoštevan zgolj okoljski kriterij. Pravični pristop pa zahteva mnogo širšo obravnavo.

Seje so se udeležili številni gostje. Njihove razprave na kratko povzemamo na tretji strani, prav tako pa tudi zaključke zasedanja. Več o sami razpravi in mnenjih svetnikov pa še prihodnji teden.