Župani so izrazili željo po sodelovanju v okviru že delujoče SAŠA regije in ne povezovanju s Koroško. Vsi župani so izpostavili tudi nujnost po čimprejšnji vzpostavitvi pokrajin, ki bodo omogočale decentralizacijo in bolj enakomeren razvoj vseh območij Slovenije.
Svet Mestne občine Velenje je že v začetku leta obravnaval pokrajinsko zakonodajo. V okviru obravnave so pristojne pozvali, da naj se razprava prioritetno nanaša na naloge in zagotovitev primernega financiranja pokrajin. Pokrajina SAŠA v praksi dejansko že živi. Občine tesno sodelujejo, delujejo skupni občinski organi. Upoštevanje volje lokalne skupnosti pa naj bo bistvenega pomena pri oblikovanju pokrajin.
Na včerajšnjem posvetu so poleg županov SAŠA regije sodelovali tudi predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Alojz Kovšca, vodja strokovne skupine za pripravo predlogov pokrajinske zakonodaje dr. Boštjan Brezovnik in Andreja Katič, ki je v imenu župana Mestne občine Velenje Petra Dermola vodila razpravo. Poudarila je, da je potrebno prioritetno opredeliti naloge pokrajin in način financiranja, da ne bi imeli enakih težav kot pri ustanavljanju občin.
Predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Alojz Kovšca je poudaril, da je glavni namen oblikovanja pokrajin decentralizacija države in ohranjanje lokalne samouprave. Prenos del sredstev z ministrstev na regionalno raven bi prinesel bolj racionalno porabo sredstev in bolj razpršene investicije po pokrajinah. Kljub priporočilu, da naj vsaka pokrajina šteje vsaj 100 tisoč prebivalcev, se pripravljavci nove pokrajinske zakonodaje zavedajo, da je pri oblikovanju pokrajin potrebno upoštevati tudi druge vidike. Ne želijo pa prevelikih razlik med najmočnejšimi in najšibkejšimi pokrajinami, saj ne bi omogočale enakomernega razvoja posameznih pokrajin.
Vodja strokovne skupine za pripravo predlogov pokrajinske zakonodaje dr. Boštjan Brezovnik je povedal, da je pri pripravi predlogov sodelovalo več kot 60 strokovnjakov. Po njegovem mnenju je potrebno najprej opredeliti teritorialno členitev, pripraviti celovit pregled temeljnih nalog in na podlagi tega tudi financiranje pokrajin. Poudaril je, da se nasilno združevanje območij v praksi ni izkazalo, zato je potrebno upoštevati že obstoječe povezave ter zgodovinske in geografske značilnosti območij. Tam, kjer je medobčinsko sodelovanje dobro razvito, je smiselno, da se te dobre prakse v čim večji meri ohranijo tudi v prihodnje in upoštevajo pri oblikovanju pokrajin. Ne vidi težav, da se v čim večji meri spoštuje volja lokalnih skupnosti, ki so tudi dale pobudo za ustanovitev pokrajin. Če bo pokrajinska zakonodaja dovolj kakovostno pripravljena, bo tudi državni zbor prisluhnil argumentom in odobril optimalno rešitev.
Na podlagi do sedaj izražene volje bi lahko oblikovali pokrajine po modelu 13 + 3. Oblikovali bi 13 pokrajin (med njimi tudi samostojni pokrajini SAŠA in Koroška) ter tri velike urbane mestne občine (mesta s posebnim statusom – poleg že predvidenih mestnih občin Ljubljana in Maribor tudi Koper). Vsaka pokrajina bi morala imeli tudi vsakega izmed državnih upravnih sistemov, kar bo stimulativno vplivalo na razvoj gospodarstva. Opozoril je tudi, da se zaradi trenutne centralizacije v Ljubljano vozi 117 tisoč dnevnih migrantov.
Predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Alojz Kovšca je ob zaključku srečanja dejal, da pokrajina niso ne gore ne reke, ampak so predvsem ljudje, ki jih ne moreš združevati na matematičnih podlagah. Zatrdil je, da bodo pri oblikovanju pokrajinske zakonodaje upoštevali voljo lokalnih skupnosti. Po njegovem mnenju je največje tveganje to, da pokrajin sploh ne ustanovimo.
