V zakonu so prav tako opredeljene obveznosti družbe DARS iz kreditov in dolžniških vrednostnih papirjev, najetih oziroma izdanih za financiranje izgradnje dela 3. razvojne osi. Družbi DARS za financiranje izgradnje dveh odsekov na 3. razvojni osi sever (Velenje–Slovenj Gradec) in izgradnje odseka na 3. razvojni osi jug (Novo mesto vzhod–Osredek) v skupni vrednosti do 360 milijonov evrov. Skupna višina poroštva po tem zakonu je 777 milijonov evrov.

Ministrica se bo zavzemala za vse odseke

Ministrica z infrastrukturo Alenka Bratušek pa je v izjavi za javnost poudarila, da se bo zavzemala tudi za vse odseke 3. razvojne osi, ki še niso del Zakona o poroštvu: »Kar se tiče 3. razvojne osi je v zakon, ki gre v državni zbor, vključen del 3. razvojne osi, to so odseki, ki imajo potrjen investicijski program, to je na severnem delu odsek od Velenja do Slovenj Gradca in na južnem delu odsek Novo mesto vzhod do Osredka. Tudi v prihodnje pa bom dala vse od sebe, da se bodo infrastrukturni projekti, še posebej veliki infrastrukturni projekti, gradili in izvajali pospešeno. To velja tudi za odseke 3. razvojne osi, ki v ta zakon še niso vključeni. Kar pomeni, da bo v nadaljevanju, ko bodo potrjeni investicijski programi za odseke 3. razvojne osi, ki še manjkajo, ta zakon spremenjen oziroma dopolnjen.«
Na vladno odločitev so se odzvali v koroški Mladinski iniciativi za 3. razvojno os – ocenili so, da je ključen korak države do prve lopate na severnem kraku tretje razvojne osi. Zato je odbor, ki je za 17. oktober v Ljubljani pripravljal protest pred stavbo vlade, namero o protestnem shodu zamrznil do odločitve v DZ.

Borili se bodo naprej

S potrditvijo predloga je zadovoljen tudi predsednik odbora za spremljanje izgradnje severnega dela tretje razvojne osi, prevaljski župan Matic Tasič. Zdaj namreč za Dars ni več zadržkov, da ne bi nadaljeval postopkov za izbiro izvajalca del na lokaciji Gaberke, kjer so postopki za začetek gradnje na odseku Velenje–Slovenj Gradec najdlje.
Je pa Tasič poudaril, da se bodo za ostale odseke načrtovane hitre ceste na Koroško borili naprej. Načrti namreč predvidevajo, da se v prihodnosti tretja razvojna os zgradi še naprej od Slovenj Gradca proti Dravogradu in nato prek Raven na Koroškem in Prevalj vse do meje z Avstrijo pri Holmcu.

Velenjčani pozdravili odločitev vlade

Odločitev vlade so pozdravili tudi v Velenju, saj je to še en korak v smeri, da se gradnja čim prej začne. »Res pa je, da v Velenju in v Savinjsko-šaleški regiji ostaja grenak priokus, ker zakon o poroštvu ne zajema tudi trase iz Velenja do Šentruperta, in da je razlog za to le nesprejet in neizdelan investicijski program,« pravi podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol.
Na to sta v odprtem pismu predsedniku vlade Marjanu Šarcu prejšnji teden opozorila tudi velenjski župan Bojan Kontič in predsednik Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Blaž Nardin. O tem smo že poročali. Izrazila sta razočaranje in navedla, da je to v nasprotju z razgovori, ki so bili opravljeni na preteklih sestankih koordinacijskega odbora.

Nasip med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom vse ožji

Nepravočasni začetek gradnje hitre ceste vnaša v to okolje mnogo nezadovoljstva, pa tudi nemira, saj gospodarstvo že dolgo opozarja na nemogočo prometno logistiko, ki postaja z leti že pravi obup.
Pa ne le to. Vse bolj glasno se postavlja tudi vprašanje, kjer bosta dobila energetska kolektiva Premogovnik in Termoelektrarna Šoštanj, material za utrjevanje nasipa med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom. Načrtovali so namreč, da bodo tu odlagali material, ki bo ostajal na gradbiščih hitre ceste med Šentrupertom in Slovenj Gradcem. Tega pa, kot kaže še nekaj časa ne bo. Kaj to pomeni za Šoštanj, pa je vprašanje, ki ga bo očitno treba nemudoma dati na dnevni red.