Pred tem je bila poslanka in podpredsednica Državnega zbora, svojo kariero pa je začela kot direktorica občinske uprave MO Velenje.

Uspelo vam je, da je Državni zbor sprejel Zakon o kazenskem postopku-N, ki ga je Slovenija morala sprejeti najkasneje do 9. aprila zaradi implementacije direktive o žrtvah. Kakšne novosti in izboljšave novela prinaša?

»Republika Slovenija več let zamuja z implementacijo te direktive, sprejetje te novele je bilo nujno. Med drugim novela prinaša na sistemski ravni urejen celovit položaj žrtev. Žrtve ne bodo več zgolj nekakšna stranska škoda kaznivega dejanja, skrb za njihovo dobrobit stopa v ospredje. Predlog omogoča tudi orodja za boj proti gospodarskemu, bančnemu in kibernetskemu kriminalu. Med drugim tudi omejuje zlorabe zdravniških opravičil za odsotnost na glavnih obravnavah ali posameznih procesnih dejanjih iz zdravstvenih razlogov. Verjetno se spomnite burne razprave ob sprejemanju novele v prejšnjem mandatu. Tokrat smo bili s predlogom novele strokovno usklajeni s ključnimi deležniki v kazenskem postopku – policijo, državnim tožilstvom in sodstvom, ne nasprotujejo mu odvetniki.

Veliko vprašanj je bilo v javnosti tudi o ustreznosti definicije posilstva. Za kakšno rešitev se zavzemate vi?

»Mislim, da je čas, da v Sloveniji odpravimo še en tabu. Da ne sprašujemo le žrtev, kako so se branile, temveč, da vprašamo tudi osumljene, kaj so naredili, da so vedeli, da so žrtve rekla »Da« in da so to izrazile svobodno in zavestno. Poudarjam, da je do vsakršnega nasilja potreba ničelna toleranca in zato vsekakor zagovarjam model prisile ”ja je ja” in sem še posebej vesela, da smo pri tem usklajeni z nevladnimi organizacijami. Prav slednje smo poleg druge pravne stroke povabili k sodelovanju pri pripravi sprememb. Seveda je potrebno pristopiti tudi k nekaterim drugim spremembam. Ustanovljena bo strokovna delovna skupina širšega spektra, ki bo na eni strani naredila poglobljeno analizo obstoječih postopkov in seveda predlagala kočno besedilo prenove kazenskega zakonika, pričakujem, da nekje v drugi polovici leta.

Podprli ste predlog Ženskega foruma SD, da 8. marec postane državni praznik. Zakaj?

»8. marec je dan, ko naj bi praznovali ekonomsko, politično in socialno enakopravnost žensk. Hiter pogled o zastopanosti žensk pa kaže, da še vedno nimamo enakopravne vloge ne v politiki, zlasti pa ne v gospodarstvu. In žal so ženske za enako delo še vedno plačane manj. Enakopravnost žensk in naše pravice v današnji družbi še zdaleč niso samoumevne, zato je 8. marec mednarodni dan žensk pomemben praznik, saj je naj bi bil po mojem mnenju poleg razvajanja in praznovanja namenjen zlasti opozarjanju in osveščanju naših kolegic, zlasti mlajših. Žal je pot do enakopravnosti še dolga.«