Po nekaterih informacijah naj bi bilo v njem predvideno, da bi leta 2030 ukinili obe energetski podjetji v Šaleški dolini, torej Premogovnik in Termoelektrarno Šoštanj. Zato sta Sindikat delavcev energetike in Podjetniški sindikat Premogovnika naročila posebno analizo o učinkih takšne odločitve. Socialnim partnerjem sta jo predstavila predstojnik Ekonomskega inštituta na Pravni fakulteti v Ljubljani dr. France Križanič in predsednik Sindikata delavcev energetike Slovenije Branko Sevčnikar.

Slovenija bi ostala brez 30 odstotkov elektrike, končna cena bi bila višja za 38 odstotkov

Predsednik Sindikata delavcev energetike Slovenije Branko Sevčnikar je prepričan, da bi bila takšna odločitev povsem nesmiselna. “Upam, da bodo naše predloge vključili v energetski koncept, ki je v pripravi. Upam, da bo prevladal razum in da do zapiranja Teša in Premogovnika ne bo prišlo, saj je Slovenija velik neto izvoznik električne energije,” je med drugim dejal. Dr. Franc Križanič pa je poudaril, da bi imelo prenehanje delovanja Teša in Premogovnika posledice za zaposlene, upnike in slovenski trg električne energije. Po njegovi oceni bi nastala izguba prihodka, dodane vrednosti, delovnih mest, osnovnih sredstev, razvojnih investicij ter javnofinančnih prihodkov, ki bi se zmanjšali za 95 milijonov evrov, odhodki pa bi se povečali za 35 milijonov evrov. Po njegovih ocenah bi v primeru ukinitve Teša in Premogovnika Velenje dodana vrednost v državi upadla za 1,1 milijarde evrov (za 3,3 odstotka bruto domačega proizvoda). Začasno naj bi brez dela ostalo 29.000 zaposlenih, neizkoriščeno bi bilo za šest milijard evrov osnovnih sredstev, investicije v raziskave in razvoj pa bi upadle za 19 milijonov evrov. Za 30 odstotkov bi se zmanjšala ponudba električne energije v Sloveniji, končna cena elektrike glede na leto 2016 pa bi bila višja za 38 odstotkov (do 66 odstotkov pri industriji ter za 12 odstotkov do 25 odstotkov pri gospodinjstvih).