Velenje, 11. marca – Slovensko društvo za ohranitev Šaleške energetike (SDOŠE) je v izjavi za javnost opozorilo na posledice Zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga (ZPFPPIP). Po njihovem mnenju zakon slabi domačo proizvodnjo električne energije in postavlja Termoelektrarno Šoštanj (TEŠ) ter Premogovnik Velenje (PV) v neenakopraven položaj na energetskem trgu.
Pomembna vloga termoelektrarne
V društvu poudarjajo, da je TEŠ pomemben del slovenskega elektroenergetskega sistema, saj lahko električno energijo proizvaja neprekinjeno, ne glede na letni čas ali vremenske razmere. V določenih obdobjih zagotavlja približno tretjino končne porabe električne energije v Sloveniji.
Po njihovem pojasnilu termoelektrarne praviloma ne delujejo samostojno, temveč kot del širšega proizvodnega portfelja skupaj z obnovljivimi viri energije in jedrsko energijo. Takšna kombinacija omogoča stabilno delovanje sistema, blaženje cenovnih nihanj in uravnoteženje proizvodnje v različnih letnih časih.
Sporna izločitev iz skupine HSE
SDOŠE opozarja, da je bila z uveljavitvijo zakona porušena dosedanja struktura proizvodnje električne energije v državni skupini HSE. Iz nje sta bila izločena TEŠ in PV, kar po njihovem mnenju pomeni razbitje proizvodne celote, ki je omogočala stabilnejše poslovanje različnih energetskih virov. Zakon poleg tega omejuje proizvodnjo električne energije iz TEŠ, kar po oceni društva zmanjšuje ekonomijo obsega ter zvišuje stroške izkopa premoga in proizvodnje električne energije.
Manj proizvodnje v HSE
Po analizi društva se je po izločitvi TEŠ in PV proizvodnja električne energije v skupini HSE leta 2025 v primerjavi z letom prej zmanjšala za več kot polovico. Kljub temu se je poslovni rezultat skupine ohranil približno na enaki ravni. V društvu menijo, da bi skupina HSE lahko tudi z vključeno termoelektrarno še naprej poslovala pozitivno, hkrati pa bi bila domača proizvodnja električne energije večja.
Prispevki v podnebni sklad
SDOŠE izpostavlja tudi finančni vidik delovanja termoelektrarne. Po njihovih podatkih je TEŠ med letoma 2021 in 2025 v Sklad za podnebne spremembe prispevala približno 780 milijonov evrov. Ta sredstva se uporabljajo za financiranje projektov energetske preobrazbe, tudi za vlaganja v obnovljive vire energije. Po mnenju društva bi lahko del teh sredstev namenili tudi za razvoj tehnologij zajema ogljikovega dioksida, kar bi zmanjšalo stroške emisijskih kuponov in omogočilo stabilno proizvodnjo električne energije do izgradnje drugega bloka jedrske elektrarne.
Poziv k ponovnemu razmisleku
V društvu opozarjajo, da zmanjševanje domače proizvodnje električne energije povečuje uvozno odvisnost države in izpostavljenost nihanjem cen na evropskem trgu. V času zaostrenih geopolitičnih razmer zato pozivajo odločevalce k ponovnemu razmisleku o hitrosti izstopa iz premoga ter o dolgoročni energetski strategiji države.
