HSE si prizadeva za sprejetje DPN na Družmirskem jezeru

Z leve: Nadja Prosen Verbič, Simon Čižmek in Alenka Sever Keršinar
Naš čas

Trenutno poteka zaključna faza umeščanja plavajoče sončne elektrarne v prostor - Alternativne lokacije so neustrezne – Šaleško EKO gibanje o zavajanju

Šoštanj, 20. januarja – V prostorih Termoelektrarne Šoštanj je potekal tako imenovan ponovoletni briefing za medije, na katerem so predstavili napredek pri projektu Plavajoče sončne elektrarne (PSE) na Družmirskem jezeru. Zadnje dogajanje v zvezi s projektom so pojasnjevali Simon Čižmek, vodja projekta PSE, Alenka Sever Keršinar, HSE Invest, Mitja Tašler, HSE SaŠa in Nadja Prosen Verbič iz službe za odnose z javnostmi na HSE (Holding Slovenske elektrarne).

Projekt v fazi sprejemanja DPN

Kot pravijo na HSE so trenutno v zaključni fazi umeščanja plavajoče sončne elektrarne v prostor. Čakajo le še pozitivna mnenja nosilcev urejanja prostora in si želijo, da bi se postopki v zvezi z DPN (državni prostorski načrt) zaključili do sredine marca. Končana je javna razgrnitev predlaganega DPN, kjer so prejeli številne pripombe in pobude, na katere so poiskali odgovore in stališča do pripomb javnosti. Naslednja faza je faza podrobnejšega načrtovanja, oziroma izvedba idejnega projekta, nato pa gre celotna dokumentacija skozi ponovne postopke okoljske presoje. »Ti postopki imajo tako zakonodajno osnovo, da bo zopet odprta zanimiva diskusija« še dodaja Čižmek.

Še vedno aktualno vprašanje alternativne lokacije

Sever Keršinar je znova poudarila, da so v začetni fazi preučili možnosti tudi drugih alternativnih lokacij za elektrarno, vendar se je jezero izkazalo za najbolj optimalno, zato se DPN sprejema za to območje in ne za druga območja. Na pobudo investitorja so sicer preverjali potenciale večjih streh v občini in okoliških degradiranih območij, vendar je pri strehah vprašljiva statika, na ugrezninskih območjih pa stabilnost terena.

Zakaj ne Velenjsko jezero?

Čižmek je na vprašanje zakaj tovrstne elektrarne ne postavijo na Velenjskem jezeru, odgovoril: »Velenjska občina ni prepoznala prednosti, ki jih prinaša tak objekt za razvoj občine. Imajo svojo vizijo razvoja, kar je povsem legitimno. Z občino Šoštanj pa smo razvili zdrav dialog, kjer bomo vsi prišli do medsebojnih koristi. Občina Šoštanj ima sicer v postopku vlogo lokalnega nosilca urejanja prostora in podajo mnenja, zato brez sodelovanja občine takšen projekt ni mogoč.«

Šaleško EKO Gibanje na nogah

Na briefingu so odgovorili na dve dilemi Šaleškega EKO gibanja. Šaleško EKO gibanje kot zavajajočo vidi napoved uporabe elektrike, ki jo bo elektrarna proizvajala: »HSE v javnosti večkrat navaja podatek, da bi elektrarna proizvedla 140 GWh elektrike letno, kar naj bi zadostovalo za oskrbo 35.000 gospodinjstev. Gre za zavajajoč podatek, ki ne upošteva dejanskega načina rabe energije, izgub v sistemu ter dejstva, da je projekt prvenstveno namenjen podpori proizvodnji vodika v okviru Severno jadranske vodikove doline.«
Čižmek je pojasnili, da je fizikalno nemogoče določiti katera elektrika v omrežju, se bo porabljala za kakšno dejavnost. Oceno 35.000 gospodinjstev so navedli zgolj kot primerjavo koliko elektrike je elektrarna sposobna proizvesti.

500 podpisov za vključitev v postopek

V Šaleškem EKO gibanju so tudi mnenja, da so bili neupravičeno izločeni iz postopka sprejema državnega prostorskega načrta (DPN). »Kot civilna iniciativa smo namreč zbrali več kot 500 podpisov za vključitev v postopek DPN PSE Družmirje z namenom varstva javne koristi, narave in pravice do zdravega življenjskega okolja. Kljub izpolnjenim pogojem smo bili prebivalci zavrnjeni,« so zapisali.
Sever Keršinar je poudarila, da postopek priprave in sprejema DPN ni upravni postopek, kjer bi se lahko vključevale različne organizacije in združenja, da pa bo v nadaljevanju, ko se bo obravnaval podrobni prostorski načrt, prišlo do ponovnega presojanja vpliva na okolje, kjer bo tudi civilna iniciativa lahko vstopila v postopek.

Na HSE SaŠa optimistični

Direktor HSE SaŠa, Mitja Tašler je povedal, da je PSE zgolj eden izmed projektov, ki jih pripravljajo. Trenutno delajo na postavitvi baterijskih hranilnikov na lokaciji TEŠ, peljejo projekt Severno jadranske vodikove doline, kjer na obstoječi lokaciji nadgrajujejo infrastrukturo, želijo pa postati tudi promotorji sistema preobrazbe daljinskega ogrevanja Šaleške doline. Najbolj izpostavljen projekt je seveda PSE, ki bi jo po najbolj optimističnih napovedih in v primeru da bi vsi postopki tekli v rokih, zgradili konec leta 2027.