Gospodarski program za konkurenčni razvoj Slovenije »Made in Slovenia 2035« je strateški načrt za učinkovit pospešek razvoja slovenske industrije in gospodarstva, usklajen z globalnimi trendi in specifičnimi konkurenčnimi prednostmi slovenskega gospodarstva. Program je pripravila Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) skupaj z več kot 90 gospodarstveniki in strokovnjaki za vse ključne odločevalce v državi, ki bodo v prihodnjih letih določali gospodarsko in ostale z njo povezane razvojne politike.
88 ukrepov za močnejše gospodarstvo
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je na Poslovnem Xmas ob Velenjskem jezeru predstavila gospodarski program, strateški načrt za pospešek razvoja slovenske industrije, ki je nastal po vzoru programa »Made in China«. Poudarila je, da je program oblikovan »od spodaj navzgor« – vanj je bilo vključenih vseh 13 regijskih in 25 panožnih zbornic ter več kot 100 gospodarstvenikov in strokovnjakov. Kot je izpostavila, mednarodne lestvice kažejo, da slovenski BDP hitro pada in je že okoli deset odstotkov pod evropskim povprečjem. »Ker trenutna vlada ne deluje razvojno in ni naklonjena gospodarstvu, smo se odločili pripraviti program, ki temelji na naših konkurenčnih prednostih,« je povedala. V programu so določili osem ključnih industrijskih področij, na katerih ima Slovenija močne podjetniške in raziskovalne temelje: materiali in krožno gospodarstvo, avtomobilska industrija, elektroindustrija, lesarstvo, IKT, biotehnologija, farmacija ter druga področja z visokim dodanim potencialom. Zanje so pripravili 88 konkretnih ukrepov na devetih področjih, od davčne politike in kadrovskih izzivov do raziskav, razvoja ter debirokratizacije. »Analize kažejo, da ta področja ustvarijo več kot polovico vseh prihodkov v državi, skoraj 70 odstotkov izvoza, 62 odstotkov vseh delovnih mest ter več kot 60 odstotkov vseh investicij. V naslednjih desetih letih imajo potencial za 19,2 milijarde evrov novih investicij, pri čemer naj bi gospodarstvo izvedlo dve tretjini, četrtino pa država v okviru sklada za konkurenčnost in inovacijski sklad.«
Vrednote padajo, delo ni več cenjeno
Poleg tega pa je GZS pripravila tudi Manifest za Slovenijo 2035 »Slovenija prihodnosti – svobodna, pogumna, podjetna«, ki vključuje osem vrednot oziroma zavez, z uresničitvijo katerih bodo do leta 2035 Slovenijo razvili v samozavestno državo z visokimi ambicijami. Nahtigalova je ob tem opozorila tudi na težave v družbi: »Vrednote padajo, delo ni več cenjeno, primanjkuje spoštovanja do znanja, podjetnosti in sodelovanja.« Zato so v okviru programa oblikovali tudi zaveze, s katerimi želijo okrepiti odgovornost, zaupanje in skupno prizadevanje za razvoj države.
Nepredvidljivost poslovnega okolja je največji izziv te vlade
Generalna direktorica Vesna Nahtigal je izpostavila dobro sodelovanje s Savinjsko-šaleško gospodarsko zbornico, ki ga zaznamuje velik napredek v zadnjih letih. »Mislim, da moramo biti zgled in pokazati, da znamo sodelovati z vsemi, s politiko, športniki, župani in drugimi akterji v regiji. Zaradi miselnosti in vodenja direktorja Roka Planklja se je sodelovanje v zadnjih treh letih izjemno izboljšalo,« je pojasnila. Dodala je, da na zbornico pogosto prihajajo tudi vprašanja in težave, ki presegajo zgolj gospodarsko področje in pomembno vplivajo na regijo, zato je ključno, da imajo regijske zbornice povezovalne ljudi, ki znajo prisluhniti in težave nasloviti na nacionalni ravni. Dotaknila se je tudi vprašanja, ali bo obvezna božičnica, uvedena letos, povzročila škodo gospodarstvu. »GZS je božičnico podprla že prvi dan po objavi, a način, kako je bila uvedena, je problematičen. Nepredvidljivost poslovnega okolja je največji izziv te vlade. Če nekdo septembra objavi obvezno izplačilo in pričakuje, da ga bodo podjetja decembra zmogla izvesti, kaže na nerazumevanje realnosti,« je bila kritična. Dodala je, da je takšnih nenadnih odločitev vlade že sedemnajst in da se boji, da s tem še niso zaključili.
