Velenje, 28. novembra ‒ Vlada je na terenski seji v Mariboru sprejela predlog zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, s čimer uresničuje zaveze iz nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij. Strategija predvideva, da se raba premoga v Sloveniji opusti najpozneje do leta 2033. Minister Novak je ob tem pojasnil, da je pripravljen tudi podrobni 20-letni program zapiranja ter dvoletni operativni program, ki bo usmerjal prve korake izvedbe.

Generalni direktor Premogovnika Velenje, mag. Marko Mavec, je poudaril, da je predlog zakona pripravljen za obravnavo v parlamentu, kjer naj bi bil – po napovedih vlade – potrjen še letos. Z izrazitim zadovoljstvom je izpostavil, da so bile v predlog vključene vse ključne pripombe, ki so jih podali podjetje in sindikati. »Z ureditvami v predlogu zakona smo zelo zadovoljni. V proces so bile vključene vse naše pripombe, poudariti pa moram tudi konstruktivno sodelovanje s sindikati. Praktično vsi sindikalni predlogi so bili upoštevani. Najpomembneje je, da bodo lahko rudarji odšli v pokoj pet let prej, invalidi pa sedem let prej – takoj ko bo zakon začel veljati in ko bodo izpolnjeni pogoji,« je dejal Mavec. O pričetku postopnega zapiranja je pojasnil, da je časovnica odvisna od več korakov: »Najprej mora zakon potrditi parlament. Zatem gre v presojo Evropski komisiji, ki mora potrditi, da je načrt zapiranja v skladu z evropskimi pravili o državni pomoči. Zapiranje rudnika je namreč opredeljeno kot državna pomoč, zato mora Bruselj izdati formalno soglasje ‒ šele nato lahko zakon zares zaživi.«

Priprave na pravični izstop iz premoga do leta 2033

Državni sekretar na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Srečko Đurov je na srečanju z novinarji poudaril, da je vlada v tesnem sodelovanju z regijo, sindikati in vsemi ključnimi deležniki sprejela pomemben korak v okviru pravičnega prehoda. »Sprejela je predlog o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje. Za izvajanje zakona je zagotovljenih 1,13 milijarde evrov, kar predstavlja približno 50 milijonov evrov letno do leta 2045.« 

...

Več o tej temi v današnji številki Našega časa.