Velenje, 1. oktobra – V Vili Bianci so predstavili Strategijo ravnanja z odpadki do leta 2030. Uvodno predavanje je pripravila znana klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj. Poudarila je, da odpadki predstavljajo precejšen vir toplogrednih plinov, posebej, če niso ločeni ali so napačno odloženi.
Najbolj kritični odpadki
V sistemu ravnanja z odpadki bi po besedah dr. Lučke Kajfež Bogataj morali bistveno izboljšati ravnanje z odpadnimi vodami. Obrzdati bo treba tudi potrošniški način življenja in ustvariti pogoje, da bo že od nastanka nekega produkta odpadkov čim manj. Daleč največjo težavo pri nas predstavljajo tekstilni odpadki, nevarni odpadki in plastika ‒ obstaja namreč plastika, ki se je še ne da reciklirati.
Sežigalnica – ja ali ne?
Sežigalnica odpadkov je izhod v sili, ko se proizvede toliko odpadkov, da jih ne moremo odlagati, pove Kajfež Bogatajeva. Pri sežiganju odpadkov se smeti navidezno znebimo, a pri procesu sežiga nastaja ogljikov dioksid, ki ga izpuščamo v ozračje. Deloma lahko to kompenziramo z zmanjšanjem izpustov plinov na deponijah, obstaja pa strah, da bi postale sežigalnice izhod v sili, zaradi katerih ne bi iskali novih alternativ ravnanja z odpadki. V tako majhni državi, kot je Slovenija, je seveda pomembno tudi število sežigalnic. Trenutno obratuje ena, če pa bo imela vsaka občina svojo, lahko na koncu pride celo do boja za odpadke. To bi količino odpadkov seveda povečalo.
Zeleni prehod in vojne
Dr. Lučka Kajfež Bogataj se je uvodoma dotaknila tudi splošnega okoljskega stanja, ki ga kot klimatologinja dobro pozna. Na predavanju je odprla temo, ki se je drugi načeloma izogibajo ‒ delovanje vojske. V mirnem obdobju so vojske vseh držav namreč največji onesnaževalec, prednjačita samo ZDA in Kitajska. V času vojskovanja pa so izpusti vojske v ozračje še bistveno večji. Predavateljica je pri tem ponazorila, da eno leto vojne v Ukrajini izbriše eno leto prizadevanj za zeleni prehod v Evropski uniji. Ne samo vojskovanje, tudi samo uničenje in kasneje intenzivna obnova bodo v prihodnosti močno vplivali na okolje. Kajfež Bogatajeva zato poudarja, da je lahko tudi mirovništvo pomembna oblika ekološkega gibanja.
Kakšna bo strategija odlaganja odpadkov do leta 2030 v Velenju?
Na Mestni občini Velenje so pripravili novo strategijo ravnanja z odpadki, ki jo je predstavila Urša Zgojznik. V fazi priprave strategije so ugotovili, da je delež odpadkov sicer pod slovenskim povprečjem, a da enako velja za delež ločevanja odpadkov. Gospodinjstva in manjša podjetja bi bilo treba stimulirati, da bi se bolj posvetila ločevanju odpadkov. Trenutno velja prepričanje, da bodo naše napake popravili na sortirnih centrih. Strategija je kot slabost opredelila dolgoročne koncesijske pogodbe s podjetji, ki upravljajo z odpadki. Zgojznikova odgovarja, da se tudi na področju ločevanja in zbiranja odpadkov sistemi spreminjajo, da nastajajo novitete in nove tehnologije, ki pa jih zaradi dolgoročnih pogodb ni mogoče uporabiti. V pripravi strategije so naslovili tudi pereče vprašanje navad ljudi iz drugih kultur, ki bivajo v Velenju in ne poznajo sistema ločevanja odpadkov. Do teh ljudi bi lahko pristopili, jih v njihovem jeziku nagovorili ter pojasnili navodila in sisteme ločevanja odpadkov.
