UO GZS: predlog zakona o izstopu iz premoga gre v pravo smer, a opozarjajo na nujnost povečevanja energetske samooskrbe
Ljubljana, 3. decembra – Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije (UO GZS) ocenjuje, da predlog Zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga predstavlja izboljšavo glede na predhodni predlog Zakona o interventnih ukrepih za zagotavljanje toplote za prebivalstvo v Šaleški dolini. Ob tem izraža zaskrbljenost v zvezi z vplivom napovedanega zmanjšanja delovanja TEŠ na stabilnost energetskega sistema in povečano uvozno energetsko odvisnost Slovenije. O problematiki so na seji člani UO GZS razpravljali z ministrom za okolje, podnebje in energijo in generalnim direktorjem HSE.
Preveč poudarka proizvodnji toplote
Kot je uvodoma dejal predsednik GZS Tibor Šimonka, je v zadnjih tednih med resornim ministrstvom in gospodarstvom potekal intenziven dialog, da bi ustrezno obravnavali izražene skrbi podjetij o prvi verziji predloga interventnega zakona. Rezultat teh razprav je druga različica zakona. Kritičen je bil do dejstva, da tudi ta predlog zakona večji poudarek daje proizvodnji toplote, precej pa ostaja odprtega v zvezi z zagotavljanjem energetske oskrbe. Dodal je, da se bo poraba električne energije do leta 2050 podvojila. TEŠ je doslej zagotavljal kar četrtino potrebne električne energije v Sloveniji. Dotaknil se je tudi zamika v zvezi z odločitvijo in izvedbo JEK2.
Kot pozitivno UO GZS ocenjuje predvsem, da naj bi TEŠ v obdobju treh kurilnih sezon izvajala gospodarsko javno službo zagotavljanja toplote za daljinsko ogrevanje v občinah Velenje in Šoštanj. Poleg tega podpira predlagano rešitev nadaljevanja proizvodnje električne energije tudi nad minimumom, ko bodo tržne cene to omogočale, oz. prodajo t. im. presežne energije v primeru, ko prihodek od prodaje te elektrike na trgu presega strošek, ki nastane z njeno proizvodnjo, saj to znižuje potrebo po državnem nadomestilu. Člani UO GZS so podprli tudi predlog konkurenčno sprejemljivih cen toplotnega ogrevanja v regiji z delnim financiranjem izvajanja gospodarske javne službe in kritjem dela stroškov proizvodnje toplote s prodajo stranskega produkta električne energije, katerega obseg je odvisen od toplotnega odjema, saj bo s tem nadomestilo za izvajanje gospodarske javne službe ustrezno nižje, pri čemer pa se ne sme pozabiti na gospodarstvo.
Uvozna odvisnost Slovenije se povečuje
Ob tem je UO GZS izrazil zaskrbljenost zaradi vpliva zmanjšanega delovanja TEŠ6 na stabilnost energetskega sistema in na povečanje uvozne odvisnosti Slovenije pri zagotavljanju električne energije. Na nedavnem Vrhu slovenskega gospodarstva je GZS med ključnimi ukrepi za zagotavljanje energetske varnosti izpostavila prav sprejemanje odločitev o energetskem sistemu, ki vodijo v postopno zmanjšanje uvozne odvisnosti oziroma ne povečujejo deleža uvoza elektrike glede na leto 2023 (maks. 9 %).
UO GZS je bil kritičen tudi do tega, da predlog zakona obveznost izvajanja gospodarske javne službe skrajšuje do 30. 4. 2027, kar je občutno krajše od časovnice, določene v prvi verziji zakona, ki je določal ta rok do 31. 12. 2029, in bistveno krajše od predvidenega roka v strategiji za izstop iz premoga (zaprtje TEŠ6 do leta 2033).
Kumer: Zakon rešuje stečaj obeh družb
Na seji sta minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer in generalni direktor HSE dr. Tomaž Štokelj predstavila predlog zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga. Kot je poudaril Kumer, zakon govori o tem, da TEŠ še naprej deluje, saj podaljšuje njegovo delovanje družb TEŠ in Premogovnika Velenje za tri kurilne sezone. Zakon torej rešuje stečaj obeh družb, poleg toplote pa zagotavlja 40‒45 % proizvodnje elektrike.
Pojasnil je, da ne gre za ultimativni zakon, temveč za zakon, ki ima prehodni značaj, zato tudi nikjer ni navedena letnica 2033. Po drugi strani bo v Zakonu o postopnem zapiranju Premogovnika Velenja eksplicitno navedena letnica 2033. Štokelj je dodal, da TEŠ danes zagotavlja četrtino potrebne električne energije v Sloveniji. Z zakonom zanesljivost oskrbe z električno energijo ne bo ogrožena, saj bo TEŠ vedno v pripravljenosti z zadostnimi zalogami premoga in je proizvodnjo elektrike mogoče hitro dvigniti. V primeru, da zakon ne bi bil sprejet, bi postala TEŠ in Premogovnik Velenje s koncem leta insolventna. Državna dokapitalizacija pa ni možna, saj bi to pomenilo nedovoljeno državno pomoč.
