Odgovor na dopis predsednika Sindikata Premogovnika Velenje SPESS-PV Simona Lamota in predsednika Sveta delavcev Premogovnika Velenje Danila Rednjaka, slovenskim medijem – Članek je bil objavljen v Našem času št. 15, 11. aprila 2024
»Če ste in verjamem, da ste, podrobno prebrali moja intervjuja, v njima nisem bil žaljiv do zaposlenih v Premogovniku Velenje in Termoelektrarni Šoštanj. Ravno tako nisem navajal, da je potrebno v kratkem prenehati s proizvodnjo električne energije v TEŠ in posledično z izkopom lignita v Premogovniku Velenje.
Navedel sem dejstva, za katerimi stojim in katere upam vedno in povsod zagovarjati, poudaril pa sem, da je zaskrbljujoče bodoče poslovanje šaleškega energetskega sistema z vidika tako letne proizvodnje električne energije kot ocene bodočih rezultatov poslovanja.
Če sem iskren, sam osebno ne vidim vira, ki bi lahko pokril bodoče skupno negativno poslovanje obeh gospodarskih družb. Pozitivni denarni tok ostalih proizvodnih družb HSE: DEM, SENG in 49% HESS, bo v letih 2025 in naprej prenizek, da bi tudi v bodoče pokrival negativni denarni tok TEŠ+PV.
Verjetno se boste strinjali z menoj, da nisem oseba, ki bo odločala o bodoči usodi šaleške energetike, da nisem oseba, ki je bila zadolžena za strategijo poslovanja Premogovnika Velenje in da nisem odločal o izboru moči za blok 6 v TEŠ, ravno tako si nisem izmislil obveznega kupovanja emisijskih kuponov C02, ki je danes sestavni del kalkulacije stroškov proizvodnje v termoelektrarnah. Res pa je, da slovensko energetiko gledam kot celoto in nisem obremenjen s posameznimi primeri.
Kar se tiče moje ocene bodočih rezultatov poslovanja TEŠ, izhajam iz borznih cen električne energije na madžarski terminski borzi HUDEX za leti 2025 in 2026 na dan 12. 4. 2024.
Če upoštevam še 5% fleksibilnost TEŠ, prištejem še letne cene čezmejnega prenosa električne energije iz Madžarske v našo državo, dobim za ti dve leti veleprodajni ceni produkta pas 103,79 EUR za leto 2025 in 93,26 EUR za leto 2026 za megavatno uro.
Na podlagi dobljenih podatkov, naj bi bila bodoča proizvodnja električne energije v TEŠ okrog 2,5 TWh in letni izkop lignita okrog 25 mio Gj.
Na podlagi teh podatkov in podatkov iz letnih poročil PV in TEŠ za leto 2022, upoštevajoč inflacijska gibanja v letih 2023 do 2026, bo polna stroškovna cena 169,77 EUR/MWh za leto 2025 in 174,98 EUR/MWh za leto 2026, stroškovna cena brez stroškov C02 kuponov bo 104,12 EUR/MWh za leto 2025 in 106,65 EUR/MWh za leto 2026, variabilni stroški s C02 kuponi pa 124,82 EUR/MWh za leto 2025 in 130,37 EUR/MWh za leto 2026.
V primeru polne stroškovne cene to pomeni 167 mio EUR izgube v letu 2025 in 207 mio EUR izgube v letu 2026.
Če upoštevam variabilne stroške, bo izguba 53 mio EUR leta 2025 in 94 mio EUR leta 2026. Ti zadnji podatki so najslabši. To pomeni, da se s proizvodnjo, ob predpostavki uporabe veleprodajnih cen, ne pokrije niti en sam EUR fiksnih stroškov, med katerimi so tudi stroški zaposlenih. Za ozaveščenega tržnika z električno energijo je v takšni situaciji električno energijo bolje kupovati na enotnem evropskem trgu.
Dodajam še en izračun za leto 2025. TEŠ Blok 6 je imel najvišjo proizvodnjo leta 2020, in sicer 3,04 teravatne ure, v letih 2018 do 2023 pa v povprečju 2,7 teravatne ure. Pri izračunih sem upošteval 3,04 teravatne ure.
Zaradi višje proizvodnje se fiksni stroški TEŠ znižajo za 7,6 EUR in stroški lignita za 7,38 EUR na megavatno uro, skupaj 14,98 EUR na megavatno uro. Če to odštejem od 169,77 EUR, dobim korigirano stroškovno ceno 144,79 EUR pri prodajni ceni 103,79 EUR. Razlika znaša 41 EUR, pri proizvodnji 3,04 teravatne ure to pomeni letno izgubo 125 mio EUR! Variabilni stroški bi bili še vedno za nekaj manj kot 6 EUR pod nivojem prodajne cene.
Kot zanimivost – če bi se leta 2006 odločili za Blok 6 neto moči 400 MW, bi imel pri 0,85 letnem t.i. »capacity factor« proizvodnjo za 9% višjo, koT je znašala povprečna proizvodnja Bloka 6, neto moči 542,3 MW, v letih 2018 do 2023!
Zakaj takšna izguba?
Zunanji razlogi so trije, relativno nizke borzne cene električne energije, bistveno nižje od stroškovne cene TEŠ/PV, visoke cene tone emisije C02 in visoka inflacija v zadnjih dveh letih, kateri pa borzne cene ne sledijo, sledijo pa stroški izkopa lignita in proizvodnje električne energije.
Notranji razlogi pa so, da dejanska situacija niti približno ne izpolnjuje navedb npr. v zadnjem, 6. noveliranem investicijskem programu za Blok 6. Problem je načrtovana nizka proizvodnja električne energije v blokih 5 in 6 v prihodnjih letih. V primeru, da bo izkopanih 25 mio Gj lignita, bo letna proizvodnja pomenila koriščenje 61% kapacitete bloka 6 ob ničelni proizvodnji bloka 5. Kapaciteta obeh dveh blokov, 5 in 6, bo tako koriščena 39%. Še slabši so ti podatki: v letu 2015, se pravi v letu pred pričetkom obratovanja bloka 6, so bloki 3, 4 in 5 s skupno močjo »na pragu« 655 MW, proizvedli 3,5 TWh, bloka 5 in 6 imata moč »na pragu« 847 MW, kar je 29% več, kot je bila moč blokov 3 do 5, v letu 2023 sta proizvedla 2,6 TWh oziroma 25% manj, kot je bila proizvodnja TEŠ v letu 2015. Temu primerno raste tako stroškovna cena Gj lignita v PV, kot stroškovna cena proizvedene MWh v TEŠ.
Poudarjam, nizka načrtovana proizvodnja je posledica nizkih tržnih cen.
V vašem dopisu navajate, da davkoplačevalce Blok 6 do zdaj ni stal nič. Se strinjam, če ste pri tem mislili na npr. uvedbo posebnega prispevka za financiranje Bloka 6. Pozabili pa ste, da je imel HSE zaradi Bloka 6 nižji čisti poslovni izid, posledično SDH manj razpoložljivega dobička za izplačilo deleža iz dobička, proračun naše države posledično manjši priliv, davkoplačevalci pa na razpolago nižja proračunska sredstva, če ne upoštevam zadolževanje proračuna.
Ne spuščam se v politiko poslovodstva HSE, vendar prodajne cene TEŠ ne odsevajo tržnih razmer, visoki proizvodni stroški se pokrivajo z visokimi prodajnimi cenami. Kot sem zapisal predhodno, na žalost to v letih 2025 in v naprej, po moji oceni in tudi po oceni še koga, ne bo več mogoče. V zadnjih letih je TEŠ finančno preživel izključno zaradi tega, ker je sestavni del skupine HSE.
Slovenija in njena elektroenergetika je sestavni del enotnega evropskega trga z električno energijo. ELES ima relativno največje čezmejne prenosne kapacitete, katerih termična moč nekajkrat presega konično porabo. Morebitno zaprtje TEŠ bi povečalo uvozno odvisnost do 40 ali več odstotkov. Kot sem že nekajkrat zapisal, alternativa je samo uvoz. Na žalost. Navedba, da se bodo cene električne energije povečale do 60%, je brez vsake strokovne podlage. Na spletni strani https://energypost.eu/eu-energy-outlook-to-2060-power-prices-and-revenues-predicted-for-wind-solar-gas-hydrogen-more/ si lahko preberete, da je napoved bodočih cen, do leta 2060, v rangu med 70 in 75 EUR na megavatno uro. Se pa strinjam, da se bodo končne cene povečale, vendar ne zaradi uvoznih cen, temveč zaradi potreb po izvedbi in financiranju zelenega prehoda. No, tudi slednjega si nisem izmislil, je pač politika EU.
Podnebni sklad
Ravno tako so netočne vaše navedbe glede zmanjšanja investicij Podnebnega sklada. Slednji ne izvaja nobenih investicij, sofinancira izvedbe ukrepov za blaženje in prilagajanje posledicam podnebnih sprememb. Vir za sofinanciranje so prihodki od prodaje na dražbah v skladu z uredbo EU. Emisijski kuponi CO2 pripadajo Republiki Sloveniji in ne npr. TEŠ. TEŠ je do sedaj dobival brezplačne kupone, ki so sicer zanemarljivi glede na letne emisije TEŠ. Republiki Sloveniji za leto 2024 pripada 2.468.000 ton C02 kuponov za prodajo in financiranje Podnebnega sklada. Po vsej verjetnosti bodo zmanjšani za 20%, sredstva od prodaje pa bodo namenjena za inovacijski in modernizacijski sklad.
V primeru, da se proizvodnja v TEŠ ustavi, bo morala Republika Slovenija zmanjšati kvoto brezplačnih kuponov, od katerih pa Podnebni sklad nikoli ni imel nič oziroma ne sodijo v kvoto 2.486.000 ton.
Konkretno, TEŠ je v letu 2022 imel za 14.295 ton brezplačno dodeljenih emisijskih kuponov C02, dejanskih izpustov pa 2.662.097 ton CO2.
Navedba, da termo divizija HSE, sestavljena iz TEŠ in skupine Premogovnik Velenje, letno ustvari 600 mio EUR prihodkov, je močno pretirana.
Lahko, da bodo prihodki t. im. termo divizije letos visoki, vendar izključno na račun, po moji oceni, visokih prodajnih cen električne energije v letošnjem letu. Tega v prihodnjih letih ne bo.
Poglejmo podatki za leto 2022. V letu 2022 je imel Premogovnik Velenje za 103,4 mio EUR čistih prihodkov iz poslovanja, od tega 96,9 mio od prodaje lignita TEŠ, kar se v skupini ne sešteva, neto učinek je 6,5 mio EUR. HTZ je imel 26,2 mio EUR čisti prihodkov od poslovanja, od tega 22,3 mio EUR z družbami v skupini, kar se v skupini ne sešteva, neto učinek je 3,9 mio EUR.
TEŠ je imel za 340,3 mio čistih prihodkov iz poslovanja. Če tej vrednosti prištejem 6,5 in 3,9 in Sipoteh 3,6 mio EUR, PLP 3,1 mio EUR (nimam podatka, koliko čistih prihodkov iz poslovanja sta realizirali v skupini), dobim konsolidirane čiste prihodke iz poslovanja 357,4 mio EUR.
Navajate tudi, da je ELES glavni čezmejni uvoznik električne energije. To sploh ni res, ne vem, od kje vam takšne informacije. ELES je kombinirani operater prenosnega in distribucijskega elektro omrežja, ima čezmejne prenosne zmogljivosti, katere so dostopne mednarodnim trgovcem z električno energijo, preko avkcij, pri Joint Allocation Office, navajam vam tudi spletno stran, https://www.jao.eu/, kjer si lahko ogledate metodologijo izvajanja avkcij in tudi cene za čezmejne prenosne kapacitete.
ELES na teh avkcijah ne odloča o cenah čezmejnih prenosov, o tem odločajo mednarodni trgovci. Zaradi tega, ker se je ELES v zadnjih petnajst letih odločal in realiziral prave investicije, imajo vsi, po vaše »davkoplačevalci« od tega korist, ki je izražena skozi eno najnižjih prenosnih omrežnin v državah, članicah EU. V kolikor teh prihodkov ne bi bilo, bi bila omrežnina v naši državi višja, kot je.
V vašem zapisu, kjer navajate: »Še nedolgo nazaj, konec leta 2022, ko je bila v EU največja energetska kriza in so cene podivjale v nebo, je bila pri takratnem ministrstvu za infrastrukturo oblikovana »krizna skupina za energetiko«, sestavljena iz direktorjev največjih energetskih družb v Sloveniji. Ustanovljena je bila z namenom zagotovitve varne oskrbe RS v primeru motenj na skupnem trgu EU. Takrat je ta skupina strokovnjakov prepoznala domači premog kot ključen za zagotavljanje varne oskrbe z EE, od Premogovnika Velenje pa zahtevala maksimiziranje proizvodnje. Šli so celo tako daleč, da so zaradi možne ponovitve epidemije zaradi koronavirusa zahtevali uvoz premoga. Zaradi tega imamo še danes na deponiji preko pol milijona ton domačega in tujega premoga, ki bremeni naše poslovanje«, je vsaj ena neresnica in to ta, da je bil razlog v pričakovani vrnitvi pandemije koronavirusa in en nepopolni zapis, in sicer, da je bil domači premog ključen za zagotavljanje varne oskrbe z električno energijo naše države. Da, vendar samo za čas, ko je obstaja nevarnost redukcij. V določenih obdobjih smo bili v novembru 2022 98% uvozno odvisni, elektroenergetski sistem naše države, za katerega nemoteno delovanje skrbi in je odgovoren ELES, je delovalo brez problemov.
Kot član krizne skupine, ki jo še vedno vodi minister mag. Bojan Kumer, sem v začetku novembra 2022 predlagal, da se proizvodnja v TEŠ ustavi, z dnevnimi izkopi lignita se povečuje zalogo na deponiji, vse s ciljem, da imamo zalogo za obdobje mrzlih dni, to je od 1. 12. 2022 do 28. 2. 2023. V tistem času smo imeli na ELES pripravljenih več scenarijev potencialnih redukcij oskrbe z električno energijo. Napovedi ENTSO-E so šle v tej smeri. Stanje zalog lignita na deponiji TEŠ je bilo konec oktobra 2022 katastrofalno nizko, 12. 10. 2022 se je zgodil udor na odkopnem polju C v Premogovniku Velenje, napovedi bodočega izkopa so bile temu primerno slabe. V tistem času je bilo možno kupiti električno energijo na borzah v Evropi in jo uvoziti v našo državo. Zato takšno odločitev, ki jo je krizna skupina potrdila 9. 11. 2022, 25. 11. 2022 pa je podaljšala neobratovanje TEŠ do 4. 12. 2022 in omejila moč obratovanja TEŠ na 242 MW.
Spoštujem delo zaposlenih tako v Premogovniku Velenje kot v Termoelektrarni Šoštanj. Na žalost pa časi niso naklonjeni šaleški elektroenergetiki. Se pa z vami strinjam, da bi moral biti Zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in Zakon o prestrukturiranju SAŠA regije sprejet najkasneje do konca letošnjega leta, to sem javno povedal ničkolikokrat, tudi pri vas v Velenju, vsaj trikrat.«
