Ta je mogoča zgolj ob preobrazbi mest, ki pa bo v veliki meri odvisna od sistemske podpore in sodelovanja državnih organov, institucij Evropske unije in gospodarstva. Inovativni poskus pospešitve preobrazbe mest predstavlja misija EU za 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest, v katero sta poleg MO Velenje vključeni tudi mestni občini Kranj in Ljubljana.

Ne smemo pozabiti na potrebe občanov

Urbani forum so zaključili z okroglo mizo, na kateri so bili predstavljeni investicijski projekti mest in njihova umestitev v prostor. Peter Dermol je izpostavil, da v procesu prestrukturiranja ne smemo pozabiti na občane in njihove potrebe. »Prav zaradi tega izvajamo veliko projektov, ki vplivajo na še boljšo kakovost življenja v mestu – urejeno predšolsko varstvo, omogočamo raziskovalno dejavnost, kakovostna delovna mesta, možnosti za raznolike prostočasne dejavnosti … Pri tem je treba iskati sinergije in povezovanje med vsemi deležniki – občani, lokalno skupnostjo, državo, EU. Na forumu smo ugotovili, da so priložnosti velike, čaka nas veliko izzivov in potrebne bo veliko družbene strpnosti, razumevanja, kaj želimo početi in na kakšen način, imeti pa moramo skupni cilj – bolj varno in zdravo življenjsko okolje.«

Udeleženci okrogle mize so bili še župan MO Celje Matija Kovač, podžupana MO Ljubljana Dejan Crnek in MO Novo mesto Urban Kramar, direktor občinske uprave MO Ptuj Alen Jevtović, vodja Urada za razvoj, pametno skupnost in projekte MO Kranj Tomaž Lanišek, generalni direktor Direktorata za prostor in graditev na ministrstvu za naravne vire in prostor Georgi Bangiev in direktor GFS Inštituta Blaž Golob.

Slednji je strnil zaključke Urbanega foruma: »Tri vključena slovenska mesta med 100 podnebno nevtralnimi mesti v EU so lahko generator idej, lahko pokažejo smer tudi drugim. Zanimivo je bilo tokrat slišati, kako različni deležniki vidijo svoj razvoj, kakšne imajo poslovne rešitve, kakšni so koncepti urbanega razvoja ter kako morajo nevladne organizacije bolj vključiti ljudi in komunicirati z njimi o projektih. Velikokrat marsikateri projekt v Sloveniji pade ravno zato, ker ključni deležniki ne sodelujejo med seboj ali niso vključeni pri kreiranju projektov. Ko je projekt v fazi implementacije, pa lahko civilna iniciativa, ker ni bila vključena, nasprotuje – tudi dobri ideji, dobremu projektu, za katerega so morda pridobljena celo evropska sredstva.«