Opozarjajo, da zakon o pomoči gospodarstvu in uredba, ki regulira cene energentov, ne zajemata vseh podjetij ter izpostavljajo, da so v najslabšem primeru velika in energetsko intenzivna podjetja. Poleg tega so zakonodajne rešitve ustvarile dodatne nerazumljive in nedopustne razlike tako med posameznimi podjetji kot dejavnostmi.
Velika in energetsko intenzivna podjetja so prva taka skupina podjetij, ki ne le da nimajo regulirane cene energentov, ampak zaradi ostrih pogojev ne bodo mogla koristiti pomoči po zakonu oziroma jo bodo lahko koristila le v omejenem obsegu. “Težko je tudi razumeti, zakaj se Slovenija tako krčevito oklepa evropskega okvira pomoči, ko pa je jasno, da je v tej energetski krizi marsikatera evropska država poskrbela za strateške dele svojega gospodarstva mimo tega okvira. Zato ne moremo mimo občutka, da Slovenija ne želi ohraniti, kaj šele razvijati omenjeno industrijo, pa čeprav smo druga najbolj industrializirana država v EU,” navajajo delodajalske in gospodarske organizacije v javnem pismu, poslanem dr. Robertu Golobu.
Dodatno opozarjajo na neenakopraven položaj malih in srednje velikih podjetij, ki so pogodbo o dobavi električne energije podpisala pred 9. novembrom 2022, in zato niso deležna regulirane cene po uredbi. Podobno velja za mala in srednje velika podjetja, ki nimajo lastnega odjemnega mesta (na primer podjetja v nakupovalnih ali industrijskih centrih). Problem so tudi mala in srednje velika podjetja, ki imajo regulirane cene, pa zato niso upravičena do ukrepa subvencioniranja skrajšanega delovnega časa oziroma čakanja na delo, kar je predvideno v zakonu o pomoči. Izpostavljajo vprašanje podaljšanja regulirane cene po 30. juniju letos za mala in srednje velika podjetja ter vprašanje regulirane cene po 31. avgustu letos za male poslovne odjemalce. Odprto je tudi še vprašanje povračila odškodnine distributerjem naftnih derivatov.
