To so na nedavni skupščini ugotavljali tudi člani.

Ivica Orešnik, direktorica vodilnega partnerja Savinja – Zavoda za razvoj podeželja in turizma, je povedala, da so do leta 2023 počrpali 92 % denarja oziroma dober milijon evrov za sofinanciranje projektov iz Evropskega sklada za razvoj podeželja, iz Evropskega regionalnega sklada pa 96 %, kar je nekaj manj kot 980 tisoč evrov. »Zaključenih je 28 projektov, in sicer 13 iz regionalnega sklada ter 15 iz kmetijskega sklada. Štirje projekti so še v izvajanju in bodo zaključeni letos. Poleg tega je Las prejel še 900 tisoč evrov sofinancerskih sredstev iz projektov sodelovanja, ki jih je vodilni partner Las prijavil na razpis ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Na našem območju smo do zdaj izvajali 12 takšnih projektov, od tega jih je 5 še v izvajanju. Lani smo iz tega naslova dobili 4 projekte sodelovanja, to je EKO gajbico, prosim!, Ko zadišijo zeli …, Iz drobnice ter Manj je več. Največ vlaganj je bilo doslej namenjenih turizmu, izobraževanju, za pridobitev dodatnih kompetenc, prireditve, različna povezovanja. Gre za dodano vrednost na podeželju, čemur so naši projekti dobro sledili. Iz tega programa je bilo namreč na podeželju ustvarjenih več kot deset novih delovnih mest,« je povedala Ivica Orešnik.

Uvod v novo programsko obdobje in finančno perspektivo do leta 2027 sta narekovala decembra lani v Uradnem listu objavljena uredba o ustanovitvi novega Las in javni poziv. »Naše območje ne bo ustanovilo novega Las-a, ampak je upravni odbor odločil, da bomo nadaljevali delo na osnovi obstoječe pogodbe iz decembra 2015. Ustanovitelji Las so to spremembo potrdili, podpisali pogodbo in s tem prižgali zeleno luč za izdelavo lokalne razvojne strategije oziroma za možnost črpanja sredstev iz novega programskega obdobja.«

K izdelavi strategije nameravajo aktivno pristopiti zelo kmalu. Katera bodo tokrat prednostna področja v njej, bo znano julija. Počakali, pravi sogovornica, bodo na mnenje prebivalcev območja Las. »Izvajamo pristop od spodaj navzgor, saj menimo, da je prav, če o prednostnih področjih nadaljnjega razvoja okolja odločijo njegovi prebivalci. Zanesljivo pa lahko rečem, da bodo v ospredju hrana, prehranska samooskrba, verjetno tudi turizem.«