S prehodom na industrijo 4.0 in digitalno transformacijo robotika cveti kot še nikoli. Roboti so se uveljavili v proizvodnji, logistiki in medicini, če omenimo samo nekaj področji. Z razvojem strojnega vida, senzorjev in umetne inteligence roboti postajajo vse bolj inteligentni in sposobni medsebojnega povezovanja in sodelovanja z ljudmi. Število robotov v svetu strmo narašča, zdaj jih je 2,25 milijona[1], do leta 2030 pa bo njihovo število doseglo 20 milijonov.
Premalo pa je znano, da je tudi Slovenija v obdobju, ko je robotika stopala na svetovni tehnološki oder, igrala pomembno vlogo pri razvoju in uporabi robotov. V ZDA je bilo v začetku 70. let število delujočih robotov samo nekaj sto. Uporabljali so jih za prestavljanje težkih bremen in tudi za bolj zahtevna dela. Evropa v tem obdobju še ni bila pomemben igralec v svetu te tehnologije. Zaradi pričakovanega vpliva robotov na avtomatizacijo industrijskih procesov in hitrega razvoja digitalnih tehnologij se je na univerzah in inštitutih in v velikih podjetjih po svetu pospešeno vlagalo v razvoj robotov in podpornih tehnologij.
Pomembno vlogo je pri razvoju robotske tehnologije v nekdanji državi imelo tudi Velenje. V Velenju je nastal robot, ki ga je javnost poznala pod imenom Goro 101 (izboljšana verzija Goro 102 je prikazana na sliki). Goro 101 ni bil razvit samo do prototipa, deloval je tudi v proizvodni liniji, kar je bil za tiste čase, ko je bila ta tehnologija še v povojih, velik razvojni korak.
Slovenci smo po več kot 40 letih pripravili odmevno razstavo razvoja robotike v Sloveniji, v Tehniškem muzeju v Bistri. Na vidnem mestu je bil razstavljen tudi Goro 101. »Rojstva« robota Goro 101 smo se na priložnostnem srečanju, ki ga je organizirala skupina nekdanjih zaposlenih v Gorenju, v decembru spomnili tudi v Velenju. Srečala se je razvojna skupina iz Inštituta Jožef Štefan (IJS), ki jo je vodil prof. dr. Uroš Stanič, in razvojni inženirji Gorenja, ki so sodelovali pri projektu. Ogledali smo si film, ki je bil posnet v Gorenju, in obudili spomine na pionirske čase.
Gorenje, proizvajalec robotov
Goro 101 je bil razvit v sodelovanju Inštituta Jožef Štefan in Gorenja. Gorenje, ki je takrat že vlagalo v avtomatizacijo proizvodnje, je v tistem obdobju oblikovalo strategijo, usmerjeno v razvoj tehnologij z večjo dodano vrednostjo. Leta 1978 je sprejelo ponudbo IJS, da skupaj razvijeta družino industrijskih robotov. V tem projektu sta se združila teoretično znanje akademske sfere in tehnološko znanje podjetja z industrijskimi izkušnjami v velikoserijski proizvodnji. Nosilec razvoja je bil Odsek za avtomatiko in biokibernetiko na IJS in TGO Gorenje z orodjarno. Sodelovanje je bilo uspešno in je prineslo pričakovane rezultate.
V 80. letih prejšnjega stoletja je začela v Gorenju poskusno obratovati robotizirana linija za emajliranje. Pomemben argument za to odločitev je bilo zahtevno in težaško delo na tej liniji. Gorenje je ta program obravnavalo z dveh vidikov, kot nov proizvodni program in kot vidik avtomatizacije zahtevnih delovnih mest v proizvodnji. Program robotov je Gorenje predstavilo na vseh večjih domačih sejmih, na tujih pa v Moskvi kot potencialni izvozni program. Razvoj in uporaba robotov v Gorenju sta vzbudila tudi mednarodni interes. V ZDA je bilo v knjigi Industrial Robotics Handbook, ki je obravnavala svetovno tržišče robotske tehnologije, omenjeno Gorenje kot proizvajalec robotov. Gorenje je imelo, skupaj s slovansko raziskovalno sfero, na področju razvoja robotov v načrtu še več projektov, ki pa jih je Gorenje zaradi gospodarskih težav opustilo.
V času, ko je v Gorenju nastajal robot Goro 101, je Gorenje razvilo vrsto tehnološko zahtevnih izdelkov, temelječih na digitalnih tehnologijah, na področju računalništva, medicinske elektronike in avtomatizacije industrijskih procesov. Številni izdelki iz tega obdobja so našli svoje mesto v Tehniškem muzeju Bistra.
Vzniknila je ideja, da bi tudi v Muzeju Velenje odprli sobo, namenjeno tehnološki zgodovini te doline. Tam bi moral najti svoje mesto tudi Goro 101.
Veseli smo, da raste v Velenju nov rod, ki že dosega vidne rezultate na področju razvoja digitalnih tehnologij. Menimo, da bi bila taka razstava velika spodbuda za mlade, da bi videli, da vlaganje v znanje, predanost razvoju in inovativnosti, daje rezultate in odpira velike podjetniške priložnosti.
C. B. Bezlaj
