Kot so sporočili iz Službe za odnose z javnostmi Skupine Premogovnik Velenje, je namen s tem sprejetih ukrepov in smernic priprava elektro-energetskega sistema (EES), in znotraj tega predvsem sistemskih elektrarn, za zanesljivo obratovanje v času kriznih razmer, pri tem pa je poleg tehnične razpoložljivosti pomembna usmeritev, da se znotraj elektrogospodarstva povečajo strateške zaloge goriva, od naftnih derivatov, plina in premoga.
Tveganja in negotovosti, ki vplivajo na delovanje evropskega elektroenergetskega sistema, so v tem trenutku povečana, pri čemer zahtevajo dvig stopnje pripravljenosti ter ustrezne ukrepe vseh deležnikov.
»Zaradi navedenega se preučujejo možnosti povečanja strateških zalog premoga na deponiji. V nadaljevanju leta bomo tako pristopili k izvedbi dodatnih delovnih dnin, kar naj bi se ob nespremenljivih geomehanskih pogojih in »nepojavljanju« večjih okvar opreme odrazilo v višji proizvodnji. Preučuje se tudi možnost uvoza premoga za dodajanje primarnemu energentu,« so zapisali v Premogovniku Velenje.
Premoga dovolj, a omejen letni odkop
Zaradi energetske krize se mnoge države, med njimi tudi Nemčija in sosednja Avstrija, ponovno vračajo k premogu, zaradi česar se povečuje uvoz premoga iz tretjih držav. Tudi Vlada Republike Slovenije je preko SDH pozvala vse energetske objekte, da poskrbijo za zadostno in pravočasno pripravljenost sistemskih virov in zalog za delovanje v kriznih razmerah.
»V pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje znašajo geološke zaloge premoga po Elaboratu o zalogah premoga Premogovnika Velenje približno 350 mio ton in dodatnih 200 mio ton v nahajališču premoga v Šaleški dolini, aktualne odkopne zaloge na dan 31. 12. 2021 pa znašajo 102.170.000 ton in glede na predvideno dinamiko odkopavanja zadoščajo za normalno obratovanje Premogovnika Velenje še vsaj 20-30 let.
Je pa tehnična omejitev letni izkop premoga, za katerega ocenjujemo, da s tolikšnim številom zaposlenih v proizvodnem procesu ne more bistveno preseči 2,8 mio ton izkopanega lignita v tako kratkem časovnem obdobju. V tem času tudi ni možno odpreti novega odkopnega polja. Priprava novega odkopnega polja namreč zahteva najmanj tri leta gradnje dodatnih 6 km objektov, za kar bi potrebovali približno 200 dodatno usposobljenih zaposlenih, ob že obstoječem načrtu, ki znaša 5 km na leto,« sporočajo iz Premogovnika Velenje.
Velika škoda ob stebrnem udaru
Precejšnjo škodo v Premogovniku Velenje je 25. julija povzročil stebrni udar – ta po prvih grobih ocenah znaša približno 15 milijonov evrov (odvisno od projektnih rešitev nadomestnih objektov); v odpravo njenih posledic bo predvidoma vključenih med 60 in 70 ljudi najmanj leto dni.
»Po pregledu nastale škode z obžalovanjem ugotavljamo, da je približno 500 metrov jamskih objektov popolnoma uničenih, nekaj čez 500 metrov objektov je uničenih do te mere, da je potrebna pretesarba, saj so trenutno neuporabni ali uporabni v zelo omejenem obsegu, približno 350 metrov jamskih objektov ter 10 križišč pa je poškodovanih do te mere, da jih je prav tako treba sanirati.
V Premogovniku Velenje je sicer še vedno približno 50 km delujočih prog, letno izdelamo približno 5 km novih prog oz. pretesarb, kar pomeni, da posledice udara posledično predstavljajo 20 odstotkov letne izdelave prog.
Ta dela bo potrebno opraviti ob vseh drugih izzivih za doseganje želene proizvodnje ter težnjah države po višjem izkopu premoga zaradi energetske krize. Že danes, po prvih ocenah, vemo, da bo imel omenjeni dogodek precejšnji vpliv na nadaljnji proces proizvodnje.
Zato smo s ciljem zagotavljanja varne in zanesljive oskrbe slovenskih odjemalcev z električno in toplotno energijo iz Termoelektrarne Šoštanj skupaj z našim lastnikom, Holdingom Slovenske elektrarne, začeli preučevati tudi možnost uvoza premoga za potrebe dodajanja v TEŠ poleg primarnega goriva (tj. velenjskega lignita). Poudarjamo, da ne gre za nadomeščanje velenjskega premoga, temveč izključno za dodajanje med 8 in 10 odstotkov energijske vrednosti. V trenutno izrednih razmerah, ki so predvsem posledica zunanjih dejavnikov, na katere nimamo vpliva, je razmislek o uvozu energenta, ki bo zagotovil zanesljivost oskrbe z električno energijo, nujen ter v celoti skladen s pričakovanji našega lastnika in sklepi Vlade RS.
Premogovnik sposoben delovati tudi po letu 2033
Na vedno pogostejša vprašanja, ali je Premogovnik Velenje sposoben izkopavati premog tudi po letnici zapiranja, ki je predvideno najkasneje leta 2033, odgovarjamo, da je Premogovnik Velenje s tehničnega vidika sposoben odkopavati tudi po omenjeni letnici ob pogoju zadostnih vlaganj v prihodnjih letih tako v opremo kot v zaposlene, pri čemer je zaradi izdelave jamske infrastrukture, ki omogoča izkop, treba letnico opredeliti mnogo let vnaprej (odločitev je treba sprejeti najkasneje do leta 2025).
Zaradi številnih sprememb, ki so se in se bodo še zgodile v prihodnjih letih na energetskem področju in ki posredno oz. neposredno vplivajo na delovanje Premogovnika Velenje, pa pripravljamo tudi različne scenarije obratovanja Premogovnika Velenje. Ob upoštevanju vseh zakonodajnih in varnostnih predpisov ter zagotavljanju najvišje možne stopnje varnosti pri delu bomo naredili vse, kar je v naši moči, da bomo zagotovili zadostne oz. čim višje količine premoga za pokritje potreb po električni energiji v kriznem obdobju, ki je pred nami – predvsem v zadnjem četrtletju leta 2022 in prvem četrtletju leta 2023, ko pričakujemo razmah največje krize na energetskem področju.
Z izsledki analiz in rešitvami, ki se bodo za naše ključne deležnike – zaposlene, odjemalce električne energije, lokalno skupnost in lastnika izkazale za najboljše, bomo javnost pravočasno in celovito obvestili,« še sporočajo iz Službe za odnose z javnostmi Skupine Premogovnik Velenje.
