Z opozorili, da je morda začetni zagon proti letu 2033, ko naj bi zaprli Premogovnik Velenje, treba malo upočasniti. O tem nista govorila le glavni govornik na Skoku čez kožo, generalni direktor Premogovnika Velenje dr. Janez Rošer, in častni skakač dr. Franc Žerdin, o tej letnici je imel pomisleke tudi gost prireditve, minister za gospodarstvo in tehnologijo Matjaž Han. »Zavedam se svoje pomembne funkcije v Vladi Republike Slovenije, a danes sem dr. Franca Žerdina zelo poslušal in tudi slišal – nahajamo se v zahtevnih razmerah in menim, da bi lahko Slovenija še enkrat premislila, kdaj in na kakšen način bo zapirala Premogovnik Velenje. Glede na situacijo v Evropi bo treba realno oceniti, kdaj je prava letnica, da ga bomo postopoma zaprli, da bomo dali prihodnost ljudem, Šaleški dolini. Morda nam okoliščine dajejo smernico za drugačno razmišljanje.« Optimističen je župan Mestne občine Velenje Peter Dermol: »Prihodnost Velenja in Šaleške doline je svetla, ne glede na to, kdaj bomo izstopili iz premoga. Potrebujemo povezovanje, širše soglasje občanov in različnih deležnikov ter seveda posluh države in Evropske unije. Prepričan sem, da letnica 2033 ni dokončna, a kakorkoli bo, moramo vsak izziv odločno sprejeti.«
Za Premogovnikom Velenje je 147 let odkopavanja premoga. Vsa leta je bil pomemben in nepogrešljiv steber slovenske energetike. »Zagotovo si bomo zapomnili letošnji 13. januar, ko je Vlada RS na svoji seji sprejela Nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda. Ta določa, da bo Slovenija najpozneje leta 2033 prenehala z rabo premoga za proizvodnjo električne energije,« je izpostavil dr. Janez Rošer v svojem nagovoru zbranim in dodal, da je bilo veliko razprav o tem, kakšna naj bosta pot izstopa iz premoga in prestrukturiranje regije, vsem pa je bil skupni imenovalec, da pot ne bo lahka.
»Glede na številne pobude, naj se zaradi energetske krize in vojne v Ukrajini podaljša delovanje termoelektrarn in tudi ob boku nekaterim izjavam v medijih in javnosti, da lignita v Šaleški dolini ni dovolj, pojasnjujemo, da elaborat o zalogah premoga Premogovnika Velenje potrjuje, da so zaloge konec leta 2021 znašale več kot 102 milijona ton in glede na predvideno dinamiko odkopavanja zadoščajo za normalno obratovanje še nekaj desetletij.
K vprašanju, ali je Premogovnik Velenje sposoben izkopavati premog tudi po letu 2033, če pride do takšne odločitve, pa dodajamo, da je še nedolgo nazaj veljalo, da bomo premog v Šaleški dolini odkopavali še približno trideset let, s sprejetjem nacionalne strategije izstopa iz premoga pa je ta letnica določena do leta 2033. Nove scenarije obratovanja Premogovnika Velenje smo začeli izdelovati na podlagi usmeritev strategij EU in energetske politike Slovenije. Osnovo za izdelavo vseh scenarijev je predstavljalo nahajališče premoga v Šaleški dolini in izdelani elaborat o zalogah premoga Premogovnika Velenje, ki potrjuje, da je zalog dovolj.
Premogovnik Velenje je s tehničnega vidika sposoben odkopavati tudi po omenjeni letnici, seveda ob pogoju zadostnih vlaganj v prihodnjih letih tako v opremo kot v zaposlene. Pri tem govorimo o tehničnih sposobnostih jame za proizvodnjo zahtevanih količin. Premogovnik Velenje je sposoben izkopavati še vrsto let, toda če kdo misli, da se bomo šele leta 2033 odločili, da lahko obratovanje kar tako podaljšamo še za deset let, se moti. Ta odločitev mora biti sprejeta najkasneje v prihodnjih nekaj letih, kar omogoča izdelavo jamske infrastrukture za potrebe odkopavanja po letu 2033 na novih odkopnih poljih. S premogom bomo zeleni prehod lažje dosegli, saj bomo z njim še naprej zagotavljali stabilnost in zanesljivost slovenskega energetskega sistema ter skrbeli, da bo Slovenija čim bolj samozadostna in neodvisna od uvoza.«
