Na srečanju so predstavniki lokalnih partnerjev projekta in predstavniki občin podpisali posebno listino, v kateri so se zavezali k skupnemu cilju – zbrati čim več aparatov, ki jih bodo lahko predali v ponovno uporabo.
Družba je vedno bolj potrošniška, proizvaja vedno več e-odpadkov, vedno več je drobne elektronike, ki jo ljudje instinktivno kupujejo in hitro zavržejo med odpadke. Zato so svojo priložnost na trgu poiskali pred desetimi leti v podjetju Zeos. Namreč, da so evropski projekti financiranja vsebin prikladni, da imajo ideje in vsebino in so leta 2011 stopili na to področje. Direktor Emil Šehić je podal svoj pogled na tovrstne odpadke.
Kaj opažate, se miselnost ljudi spreminja?
»Vedno več se jih zaveda, da je treba več narediti za okolje, je pa vsak posameznik tisti, ki mora spremeniti svoje navade. S takšnimi projekti jih motiviramo in preko mlajših generacij izobražujemo starejše, da je to potrebno. Ne samo količine e-odpadkov, tudi ozaveščenost ljudi se je pri nas v zadnjih letih dvignila, zato mislim, da bodo kotiček ljudje lepo sprejeli.«
Kje boste kotličke še postavljali?
»Vzpostavili smo točko na Zbirnem centru Velenje, kotiček je tudi v Zbirnem centru v Šoštanju, pri postavitvi lokacije nameravamo sodelovati tudi v središču Šoštanja, saj se zavedamo, da je vzpostavitev mreže pomembna, ker je dostopna in vidna ljudem. Želimo, da bi bili pregledani in očiščeni aparati dostopni vsem gospodinjstvom po primernih cenah. V tem trenutku imamo nekaj partnerjev (to so centri ponovne uporabe), ki izvajajo storitev in plasirajo aparate na spletno platformo, kjer je trgovina za prodajo aparatov. Ljudje vidijo, kakšni so in po kakšni ceni so na voljo. Gradimo torej mrežo, kjer jih lahko prevzemajo.«
V kakšnem stanju morajo biti aparati za nadaljnjo uporabo?
»Gre za še delujoče aparate – belo tehniko, male gospodinjske aparate, aparate, ki delujejo na elektriko ali baterije, ki morajo biti stari od pet do deset let, odvisno od vrste aparata, da imajo potencial in se jim lahko podaljša življenjska doba. Pri funkcionalno nedelujočih aparatih je problem, da so stroški ali nadgradnja preveliki in ni interesa gospodinjstev, da bi takšne kupili. Za nas pa je pomembno, da so konkurenčni.«
Kako si jih izposoditi?
»V nekaterih mestih po Evropi je to že poznana praksa, naša ideja je, da postavimo mrežo po Sloveniji. Obstaja že v Ljubljani, želimo jo postaviti tudi v druga lokalna okolja, kjer ima posameznik možnost, da si aparat izposodi in ga lahko tudi vrne. Gre za neke vrste članstvo, podobno kot v knjižnici. Na ta način je izkoriščenost aparata večja, nižji strošek najema pa omogoča gospodinjstvom, da pridejo do aparatov, ki jih trenutno potrebujejo.«
