Necenzurirano: HSE pred poravnavo z General Electric
Po zadnjih podatkih znaša vrednost tožbe, ki jo je HSE v začetku leta 2017 vložil na arbitražno sodišče, 360 milijonov evrov. S tožbo so v HSE od Američanov želeli vračilo protipravne koristi, ki jo je pred tem Alstom po ugotovitvah kriminalistov pridobil s poslom v Šoštanju. V HSE so za STA pojasnili, da “v interesu postopka v tej fazi podatkov ne morejo razkrivati”. General Electric je sicer lani po poročanju portala v poslovnem poročilu navedel, da je bila septembra 2020 pravnemu nasledniku Alstoma vročena obtožnica v tem primeru, zato z vsemi stranmi “delajo na rešitvi zadev”. Za plačilo potencialnih obveznosti iz vseh tožb po svetu so imeli takrat rezerviranih 730 milijonov evrov. Koliko so Američani pripravljeni plačati in kaj zahtevajo v zameno za sklenitev poravnave, uradno ni znano. S predlogom poravnave, ki jo ponuja General Electric, pa naj bi bil seznanjen tudi slovenski politični vrh, poroča portal. Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je na novinarski konferenci o projektih ter prihodnjih vlaganjih na področju energetike in prometa dejal, da ne bi bilo korektno, če bi postopek komentiral. “Ko bo čas, da javnost to izve, takrat bom spregovoril. Mora pa biti z vsemi temi postopki tudi vlada seznanjena,” je dejal. Dodal je, da postopek vodi HSE, ki sledi politiki korporativnega upravljanja, minister pa na to nima vpliva. Leta 2008 je v imenu Teša pogodbo o dobavi tehnične opreme z Alstomom podpisal nekdanji direktor Teša Uroš Rotnik, ki se je, tako kot Alstom, zaradi tega znašel v kazenskem postopku. Prav ta pogodba naj bi bila namreč kasneje izvor vseh poznejših težav šestega bloka, vrednega 1,43 milijarde evrov. Prvotno dogovorjena vrednost pogodbe je znašala 654 milijonov evrov, po zaslugi 11 aneksov in 19 variacij (dogovorov) pa v poznejših letih zrasla na več kot milijardo evrov. Poleg tega, da v njej ni bilo protikorupcijske klavzule, ni temeljila na slovenskem, ampak na švicarskem pravu. Glavnino koristi naj bi Alstomu prinesle spremembe pogodbe, in sicer naj bi z izločitvijo montaže opreme iz osnovnega posla umetno znižali ceno naložbe prav v času, ko so se na HSE odločali, ali bodo začeli financirati projekt šestega bloka termoelektrarne. Približno 90 milijonov evrov je Alstom pridobil tudi na račun tako imenovane eskalacijske klavzule. Šlo je za določilo, ki je breme rasti cen materialov na svetovnih trgih tudi po podpisu pogodbe v celoti prenašalo na Teš. Skupaj z njimi je rasla tudi Alstomova marža. Še 25 milijonov evrov je Alstomu ostalo po tem, ko so mu v Tešu še pred podpisom pogodbe plačali tako imenovano rezervacijo. Tega denarja nato Francozi ob soglasju Teša niso prišteli v končno ceno posla. Če bi v Teš pogodbo kadarkoli prekinili, bi morali Alstomu plačati pol milijarde evrov. (STA)
