Ob vsem tem pa  pri depozitih za večje zneske pri nekaterih bankah že vidimo ležarine.  Skratka donosi na državne obveznice in na depozite so že dalj časa krepko manjši od dolgoročne inflacije zato se vedno večji del prebivalstva odloča za vlaganje v delnice. To pa je posledično eden od dejavnikov, ki skozi čas povečuje cene delnic. Ob temu se moramo seveda nujno zavedati, da so delniške naložbe neprimerno bolj tvegane kakor so investicije v obveznice ali kakor so depoziti na banki. Zato mora biti preudarnost in razpršenost privarčevanih sredstev vedno na prvem mestu.

Poleg delnic je vlagateljem v letošnjem letu zanimivo tudi zlato, kar vidimo po visokih denarnih privih, ki jih letos beležijo ETF skladi, ki so vezani na zlato. Po zlatu povpraševanje skozi čas tipično narašča, medtem ko zaloge rastejo počasi. To pa pomeni, da se bo zlato z denarno širitvenimi politikami najverjetneje še naprej dražilo. Poleg tega se zlato zna gibati obratno kot delniški trg. Še to posebej pride do izraza pri močnejših korekcijah delniških tečajev. Zaradi tega je zlato bolj kot samostojna naložba dejansko primerno kot naložba, ki je eden od sestavnih delov vlagateljevega portfelja. Torej, to pomeni, da bi bilo primerno ob delniških naložbah imeti še delež denarja vsaj začasno investiranega tudi v zlatu. Poleg delnic se da preko borzno posredniške hiše kupiti tudi vrednostne papirje vezane na zlato, ki vlagatelju ponujajo direktno izpostavljenost gibanju cen zlata.

Kot rečeno so med vrednostnimi papirji trenutno najbolj zanimive delnice in tako bo ob upoštevanju volatilnosti najverjetneje ostalo še prihodnje desetletje, saj bodo zaradi splošne stabilnosti cen centralne banke po svetu morale nadaljevati s podpiranjem obvezniških in delniških trgov. Kar pomeni, da lahko za naslednjih 10 let pričakujemo nadaljevanje procesa zadnjih 10 let, kjer bo rast delniških donosov bila najverjetneje višja od rasti plač, donosov na obveznice in od obresti na bančne depozite.

mag. Lojze Kozole,
ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d., Ljubljana