Ludvika Goloba.

Premogovnik Velenje izvaja aktivnosti s področja stroškovne optimizacije v skladu z Načrtom finančnega in poslovnega prestrukturiranja. Kako ste uspešni pri tem in kako ste zaključili lansko leto?

»Poslovna poročila za leto 2016 so v zaključni fazi, revizije so še v teku. Nerevidirani podatki pa kažejo, da je Premogovnik Velenje ustvaril 117,5 milijonov evrov prihodkov, da bo poslovni rezultat pozitiven in bo znašal okrog 770 tisoč evrov. Prav tako bo pozitivno poslovala tudi Skupina PV. To kaže na to, da smo uspešno sledili zavezam, ki so bile dane v Načrtu finančnega in poslovnega prestrukturiranja, in so bile tudi pogoj za izvedeno dokapitalizacijo v letu 2015; da smo v letu 2016 uspeli zadržati trend zniževanja stroškovne cene pridobivanja premoga; da smo skupaj s socialnimi partnerji uspeli sprejeti dogovor o obvladovanju stroškov dela v letu 2016; da smo uspešno (postopno) začeli s postopki reorganizacije in sistemizacije v povezanih družbah. Zelo na roko nam je šla tudi proizvodnja v zadnjih mesecih leta, saj smo plan presegli tako v tonah kot tudi v energiji. Na predlog HSE smo v TEŠ dobavili dodatne količine premoga in tako lani povišali plan na 38.600 TJ energije, kar je pripomoglo k rekordni proizvodnji Termoelektrarne Šoštanj v vsej zgodovini.«

Pravite, da je bila lanska proizvodnja dobra, kako pa je letos?

»Odlično. V prvih dveh mesecih smo pridobili kar 761.578 ton premoga, načrtovali smo 635.751 ton. Tudi kalorična vrednost pridobljenega premoga je bila višja od napovedanih. Januarja je ta znašala 11,89 GJ/tono, februarja pa celo 11,976 GJ/tono. Kot kaže, bomo v prvih treh mesecih proizvedli že več kot 1.100.000 ton premoga, kar je zelo dober rezultat.«

V zadnjem obdobju ste uspešno prodajali svoje znanje na tujih trgih, vam to še uspeva?

»Te aktivnosti poglabljamo in širimo. Ravno prejšnji teden je v Premogovniku potekal delovni sestanek mednarodnega razvojno-raziskovalnega projekta Coal2Gas, ki raziskuje možnosti za podzemno uplinjanje premoga in v katerem sodeluje tudi naše podjetje. Sofinanciran je iz Raziskovalnega sklada za premog in jeklo (RFCS) v Bruslju, pri izvajanju pa sodelujemo s partnerji iz Romunije, Poljske, Nemčije, Grčije, Belgije, Nizozemske. Premogovnik Velenje je kot partner sodeloval tudi v šestih raziskovalno-razvojnih projektih, ki so bili septembra lani prijavljeni na RFCS. V prihodnjih mesecih bo podpisana pogodba za sofinanciranje v višini 700.000 evrov kar bo v teh turbulentnih časih še kako dobrodošlo. V projektih v večini sodelujemo z raziskovalno-razvojnim delom, ki ga opravljajo naši strokovnjaki, ter vanje primarno vključujemo material in opremo, ki jo v vsakem primeru potrebujemo. Na takšen način se trudimo doseči maksimalno dodano vrednost projekta, ki pa ni samo finančna. V luči razvoja je pomembno tudi sodelovanje s priznanimi mednarodnimi partnerji, ki so predvsem iz Poljske, Velike Britanije, Nemčije, Španije in Grčije. Poleg sofinanciranja je pomemben tudi dejanski razvoj, ki ima lahko potencialno zelo velike finančne, varnostne ipd. učinke. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo nas celo navaja kot uspešen primer črpanja razvojno-raziskovalnih sredstev iz EU, na kar smo upravičeno ponosni.«