Dervarič je poudaril, da na ceno premoga po letu 2007, ko je zapustil premogovnik, ni mogel vplivati. Seja preiskovalne komisije DZ za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v Teš 6, na kateri so zaslišali nekdanjega direktorja Premogovnika Velenje Evgena Dervariča in nekdanjega vodjo projekta Teš 6 Bojana Brešarja. Kot je uvodoma izpostavil Dervarič, je bil v premogovniku med drugim zadolžen za pripravo strateškega načrta podjetja, pri čemer so si vsa leta prizadevali, da bi premogovnik sklenil desetletno pogodbo, v kateri bi uokviril svoje poslovanje.To jim je po njegovih besedah uspelo leta 2004, ko so s Holdingom Slovenske elektrarne (HSE) in Termoelektrarno Šoštanj (Teš) podpisali dolgoročno pogodbo o proizvodnji premoga. “Uokvirili smo proizvodnjo premoga v višini 38.500 terajoulov. /…/ Cena za ta premog naj ne bi znašala več kot 2,80 evra za gigajoul (GJ), v tem dokumentu pa so nam naložili tudi znižanje stroškov poslovanja za 15 odstotkov,” je povedal Dervarič.Pojasnil je, da je cena premoga ob njegovem odhodu leta 2007 znašala 2,40 evra za GJ. V zvezi s tem je povedal, da ga je leta 2006 poklical tedanji prvi mož HSE Jože Zagožen in mu dejal, da bi morala biti za dolgoročno konkurenčno poslovanje cena pri 2,25 evra za GJ.Člana komisije Jana Škoberneta (SD) je zanimalo, ali to ne pomeni, da je Zagožen takrat postavil cenovni cilj, ki je bil tudi dosežen. “Kako to, da se je navkljub vsem različnim informacijam in vedenjem, da bi dolgoročna cena bila 2,80, potem postopek uspel izpeljati tako, da je na koncu prišlo do cene 2,25,” je vprašal.Dervarič mu je odgovoril, da je desetletno pogodbo udejanjal le do leta 2007, ko je družbo zapustil. Škoberne ga je vprašal, ali je bil zamenjan, ker cena ni prišla na 2,25 evra. Dervarič je na to odgovoril, da ni bil zamenjan, temveč je sporazumno odstopil.Brešar je pojasnil, da je bil kot vodja projekta Teš 6 vodja projektne skupine in kot tak ni imel pristojnosti za vpliv na delo glavne strokovne komisije. “Kot vodja projekta sem bil zadolžen predvsem za koordinacijo vseh dejavnosti,” je dejal.Glede postopka montaže je pojasnil, da je bila zajeta v glavni pogodbi, ki je določala, da bo njena cena znana tri mesece pred začetkom veljavnosti pogodbe.Izpostavil je, da je imel Teš pravico potrditi postopek izbire podizvajalca in s seznama ponudnikov, ki jih je dobavitelj opreme za Teš 6 Alstom uvrstil v ožji krog, celo izbrati po njegovem mnenju najbolj ustreznega. Prav tako je imel Teš od prvega trenutka dalje možnost spremljati ceno montaže, je poudaril Brešar.Na vprašanje, ali so bili predstavniki lastnikov kakovostno obveščeni o vsem dogajanju, je odgovoril, da so bili seznanjeni z vsemi postopki in dogodki do konca leta 2007. Nato je projektna skupina, ki jih je obveščala, “zamrla”, razloga za to pa ne ve.Brešar je sicer poudaril, da ni bil kot vodja projekta “praktično nikdar” v stiku z vladnimi predstavniki ali s poslovodstvom HSE.