Pozimi se namreč prašenju, ki izhaja iz prometa in industrije, pridruži prah iz kurišč. Veliko delcev tega prahu je manjših od 10 mikronov in zlahka zaidejo v človekove dihalne poti. Manjši od 2,5 mikrona pa se zajedo globoko v človeška pljuča in predstavljajo resno grožnjo zdravju. Zato pozimi niso redka opozorila prebivalcem naselij, kjer dnevne koncentracije delcev PM 10 v zraku presegajo mejne vrednosti, naj se izogibajo gibanju na prostem in naj tudi z zračenjem prostorov ne pretiravajo.
»Ogrevanje s trdimi gorivi, predvsem z drvmi, biomaso, premogom in podobnim v Sloveniji prispeva največ delcev PM 10 v zraku,« pravi direktor ERICa, Inštituta za okoljske raziskave Velenje, mag. Marko Mavec.
Velenje je po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje v lanskem letu po vsebnosti PM 10 in številu dni s preseženo mejno koncentracijo najmanjkrat med mestnimi naselji v Sloveniji preseglo dnevne mejne koncentracije teh delcev. Skupno je bilo v Velenju zabeleženih 9 preseganj. Za primerjavo: največkrat so bile dnevne mejne koncentracije lani presežene v Celju in Zagorju, kar 70-krat, v Trbovljah 50-krat, Murski Soboti 47-krat, Ljubljani (Bežigrad) 43-krat, Novem mestu 40-krat, Kopru denimo 28-krat …
Šaleška dolina se torej lahko pohvali, da jim uspešno kljubuje navkljub največjemu nepremičnemu viru emisij prahu v Sloveniji, Termoelektrarni Šoštanj, ki ga v zrak spusti 213 ton letno. Od tega je okoli 160 ton delcev PM 10 (TE Trbovlje 98 ton, TE-TOL Ljubljana in Talum Kidričevo po 44 ton, Lesonit Ilirska Bistrica 34 ton, Acroni Jesenice in Cinkarna Celje po 30 ton …). Zaslugi za to si lahko nedvomno pripišeta ekološka sanacija Šaleške doline in sistem daljinskega ogrevanja s toploto.
»V Sloveniji.je okoli 810 tisoč gospodinjstev, ki z ogrevanjem v zrak spustijo blizu 10.000 ton delcev PM 10, poprečno 12 kg na gospodinjstvo. V Šaleški dolini je na sistem daljinskega ogrevanja iz TEŠ priključenih 13.600 gospodinjstev. Če upoštevamo povprečno vrednost emisij za individualna kurišča, tako v Šaleški dolini zaradi daljinskega ogrevanja preprečimo 162 ton letne emisije PM 10. Komunalno podjetje Velenje pa s toploto oskrbuje tudi industrijska podjetja, zaradi česar nimajo lastnih kotlovnic. S tem je emisija delcev PM 10 nižja še za 83 ton ob enakem izhodišču kot pri individualnih kuriščih,« razlaga Mavec. »Dejstvo je torej, da bi v primeru, če v Šaleški dolini ne bi bilo oskrbe z daljinsko toploto, plinovoda ali kakšne druge oblike ogrevanja, gospodinjstva in industrijske kotlovnice v zrak spustili več delcev PM 10 kot jih vstopi v atmosfero zaradi delovanja Termoelektrarne Šoštanj. Prav ekološki sanaciji in načinu ogrevanja lahko pripišemo, da ima Velenje najčistejši zrak med mestnimi naselji v Sloveniji.«
Vedeti pa je treba tudi, da TEŠ emisije prahu in z njimi delcev PM 10 izpušča nad nivo toplotne inverzije, torej se ti delci ne kopičijo v dolini, temveč razpršijo širše.
Individualnih kurišč v Velenju skorajda ni. Le v urbanih predelih se iz kakšnega kamina tu in tam pokadi. Primestna naselja se ogrevajo na plin, le ponekod na obrobju se kakšno gospodinjstvo še ogreva s klasičnim virom.
