Velenje, 26. februarja – Podžupanja Mestne občine Velenje, Darinka Mravljak, večkrat obišče stanovalce Doma za varstvo odraslih. Ob zadnjem obisku se je pogovorila s stanovalci, prisluhnila njihovim težavam in vprašanjem o vsakdanjem življenju v domu ter izzivom, s katerimi se srečujejo starejši v naši skupnosti.

V domovih pete generacije bi morali starost preživljati aktivno

Mravljak poudarja, da so stanovalci, ki že bivajo v domu, z oskrbo zadovoljni. »Osebje jim ne zagotavlja zgolj osnovne nege, temveč tudi stik, pogovor in človeški pristop, kar pomembno prispeva h kakovosti njihovega bivanja. Kljub temu pa ostaja skrb za tiste, ki še čakajo na sprejem v dom.« Zaradi trenutnega sistema jo skrbi, da bodo v dom prišli predvsem dementni in nepokretni, ostali starejši pa bodo ostali brez ustrezne pomoči. Čeprav so denarna sredstva na voljo, to ni nadomestek za prisotnost človeka, ki pomaga pri vsakodnevnih osnovnih potrebah, kot so umivanje, oblačenje ali priprava hrane, pojasnjuje in opozori tudi na to, da se s trenutno ureditvijo vračajo v obdobje, ko so bili domovi le “hiralnice”. »Domovi, ki smo jih gradili 20 let, ki so domovi pete generacije, domovi, za katere smo si zamišljali, da bodo starejši tam aktivno preživljali starost ‒ takih ne bo več. Si predstavljate lep dom v središču Velenja, v katerem ni življenja? Jaz si ga ne predstavljam,« pravi. Poudarja, da je seveda treba poskrbeti za tiste, ki potrebujejo nego, na primer za dementne in nepokretne stanovalce, vendar ločeno, saj ti potrebujejo drugačen pristop in posebno nego. »Tisti, ki so še aktivni in se lahko vključujejo v krožke in dejavnosti, bodo še imeli možnost participacije, a po njenem mnenju obstaja vprašanje, ali bo to čez deset let še vedno mogoče.«

Vsak starejši mora imeti možnost dostojanstvenega življenja

Poleg institucionalne oskrbe se v Velenju gradijo tudi oskrbovana stanovanja, ki morajo biti dostopna vsem, ki potrebujejo neprofitno bivanje. Mravljak poudarja, da zgornja omejitev dostopa ni primerna, saj starejši niso homogena skupina – mnogi imajo lastna sredstva, ki jih lahko uporabijo za dostop do kakovostne oskrbe. »Starejši niso le iz ene skupine, so tudi taki, ki imajo več sredstev. Diskriminacija zaradi dohodka je nepoštena.« Opozarja na omejitve trenutnega zakona, ki določa, da morajo tisti, ki imajo lastniško stanovanje ali nepremičnino, to odstopiti stanovanjskemu skladu po neprofitni najemnini. Če tega ne želijo, morajo plačati faktor 1,3, kar pomeni 30 odstotkov višjo najemnino. »Zato smo želeli najti investitorja, ki bi zgradil oskrbovana stanovanja v lastni režiji, dostopna vsem, ki jih lahko plačajo, brez zgornje omejitve dohodka. Tisti, ki imajo nepremičnino in jo oddajajo ali uporabljajo, naj imajo možnost dostopa do kakovostnega bivanja, ne da bi jih zakon diskriminiral,« pojasnjuje. Dodaja, da so investitorja našli, gradnja pa se bo začela sredi letošnjega leta, prvotno z dvema stolpičema oskrbovanih stanovanj. Lokacija je že znana ‒ stala bosta pri PUP-u v Stari vasi, prihodnje potrebe po oskrbovanih stanovanjih pa bodo glede na staranje prebivalstva še naraščale.