Prepoved trajnega privezovanja psov je bila v Sloveniji zakonodajno že sprejeta z novelo Zakona o zaščiti živali iz leta 2023. Od 11. novembra letos je prepoved tudi dokončno uveljavljena v praksi, saj se je s tem datumom izteklo dvoletno prehodno obdobje. Vsaka oblika trajnega priveza – veriga, vrv ali vodoravno vodilo – je torej prepovedana. Predvidene globe za kršitelje ostajajo visoke, od 1.000 do 1.600 evrov. Zakon prinaša pomembno spremembo v razumevanju skrbništva psov. Strokovnjaki poudarjajo, da bo največji izziv predvsem sprememba miselnosti.

Psi niso alarmna naprava, ampak čuteča živa bitja

Predsednica Zveze za živali Maša Cerjak Kastelic poudarja, da zakon ni uperjen proti lastnikom, temveč si prizadeva za dobrobit živali: »Psi so živa bitja, ne orodje, ki ga privežemo na verigo za celo življenje. Cilj ni, da jih prestavimo v pesjake in tam pustimo, temveč da se zavedamo, da potrebujejo družbo, gibanje in naš čas.«
Priznava, da je privez psov na mnogih območjih, predvsem ruralnih, še vedno globoko zakoreninjena praksa. »Privezov je žal še ogromno. Ljudje pogosto mislijo, da je pes na verigi varnejši ali da tako ‘čuva hišo’, a to je navada iz preteklosti, ne primerna skrb za živo bitje,« pravi Cerjak Kastelic. Hkrati opozarja tudi na drugo skrajnost, ki se pojavlja ob uvedbi prepovedi – neodgovorno spuščanje psov brez nadzora. »Pes ne sme biti privezan, ne sme pa prosto tekati po vasi. Varnost ljudi in živali je vedno na prvem mestu.« Cerjak Kastelic dodaja še, da se moramo zavedati, da nakup psa predstavlja obveznost. »Če nimamo časa, energije ali pogojev, je odgovorna odločitev tudi to, da psa nimamo. Skrb zanj je obveznost, ne okras pred hišo.«

Veterinarji: realnost na terenu je bolj zapletena, kot se zdi

Direktor Šaleške veterine Tomo Wankmüller prepoved podpira, a opozarja na potrebo po premišljenem pristopu. »Privezovanje psov je čustvena tema. V praksi ni vsak primer enak. Pes na kratki verigi je nekaj drugega kot pes na jeklenici s koleščkom, ki omogoča 40 metrov gibanja. Včasih tak pes živi bolje kot v premajhnem boksu.« Meni, da bi si veterinarska stroka želela več dialoga pri pripravi pravilnika. »Vsi si želimo dobrobiti živali, a bi nekatere rešitve z več pogovora lahko bile še bolj prilagojene realnosti na terenu,« dodaja Wankmüller.

Več kot zakon: premik v razmišljanju

Strokovnjaki se strinjajo, da prepoved verig ne rešuje le fizičnega problema, ampak odpira širšo družbeno temo – kako razumemo živali. »Pes je družinski član. Čuti, doživlja stres, žalost, mraz in osamljenost. Ni stvar, ki jo odložimo v kot,« poudarja Cerjak Kastelic. Wankmüller dodaja, da je pred nami obdobje prilagajanja, a v pravo smer: »Gre za korak naprej. Odprt, a odgovoren odnos do psov je temelj sodobne družbe.«