Predstavljajte si, da nekega dne izveste, da je v vašem stanovanju prijavljenih pet ljudi, ki jih sploh ne poznate. Brez vašega dovoljenja, brez najemne pogodbe – le z listom papirja, na katerem naj bi bil vaš podpis.
To ni izmišljena zgodba. Ljubljančan Matej je bil ob pregledu podatkov na upravni enoti šokiran, ko je izvedel, da je v njegovem stanovanju prijavljenih pet popolnih neznancev. Nihče od njih tam ni nikoli živel. »Najprej sem mislil, da gre za napako, a uradnica mi je rekla, da so prinesli soglasje lastnika – torej mene,« je zapisal v objavi na družbenem omrežju.
Njegova zgodba je sprožila plaz odzivov. Oglasili so se številni lastniki, ki so doživeli podobno: prijave na podlagi ponarejenih podpisov, neoverjenih pogodb ali celo popolnoma fiktivnih soglasij. Po njihovih izkušnjah je postopek prijave prebivališča preprost, preverjanje pa površno – dovolj je ročno napisano soglasje in nekaj osebnih podatkov.
Maribor težavo priznava, Celje preverja
Na Upravni enoti Maribor priznavajo, da so s takšnimi primeri že imeli opravka. »Občasno zaznamo prijave na podlagi ponarejenih podpisov ali fiktivnih soglasij,« pojasnjuje načelnica Nika Pozeb Kolenc. Po njenih besedah mora prijavitelj ob vlogi predložiti dokazilo o pravici do bivanja – to je lahko lastniška listina, najemna pogodba ali soglasje lastnika.
Upravna enota preveri lastništvo v uradnih evidencah, a resničnosti soglasja ne preverja posebej. Lastnik ob prijavi ni nujno prisoten, kar odpira vrata zlorabam. Če lastnik kasneje ugotovi, da je nekdo prijavljen brez njegove vednosti, sledi dolgotrajen birokratski postopek. »V teh primerih sprožimo ugotovitveni postopek, zbiramo izjave prič in preverjamo dejansko stanje. Do zaključka postopka pa ‘fantomski najemnik’ ostaja prijavljen,« dodajajo na mariborski upravni enoti.
Drugačno prakso imajo v Celju. Vodja oddelka za upravne notranje zadeve Bojana Frim pojasnjuje, da uradna oseba v primeru dvoma o verodostojnosti soglasja o tem pisno obvesti lastnika. »V obvestilu ga pozovemo, naj potrdi, ali se s prijavo strinja. Če ne, lahko uvedemo postopek preverjanja prebivališča,« pravi. Takšna praksa omogoča hitrejše odkrivanje nepravilnosti, vendar je – kot opozarjajo lastniki – odvisna od presoje posameznega uradnika.
Kako je v Velenju?
Na Upravni enoti Velenje nam je postopek opisala Leonida Lazar, vodja referata. Ob sami prijavi prebivališča se po »Pravilniku o določitvi površinskih standardov za prijavo prebivališča« upoštevajo površinski standardi, ki so določeni glede na velikost uporabne površine dela stavbe, namenjene bivanju ali nastanitvi, in število oseb, ki imajo lahko prijavljeno prebivališče na naslovu. Normativ uporabne površine dela stavbe za število prijavljenih oseb v posameznem stanovanju je najmanj 8 m2 uporabne površine na prijavljeno osebo. Po 7. odstavku 7. člena ZPPreb-1 upravna enota ob prijavi stalnega prebivališča z vpogledom v podatke registra prebivalstva preveri podatek o dejanski rabi dela stavbe, uporabni površini dela stavbe, namenjene stanovanjski rabi oziroma nastanitvi, ter število prijavljenih oseb na naslovu, na katerega se prijavlja stalno prebivališče. Posameznik lahko za prijavo svojega stalnega prebivališča pisno pooblasti tretjo osebo, da v njegovem imenu uredi prijavo prebivališča. 3. odstavek 7. člena določa, da mora posameznik ob prijavi navesti resnične podatke, ki se potrdijo z lastnoročnim podpisom in se verodostojnost podpisa posebej ne preverja, se pa identificira pooblaščeno osebo, ki prijavo ureja. Lazarjeva še poudarja, da do sedaj še niso imeli ponarejenih pooblastil za prijavo. »V primeru, da iz podatkov ali dokazil, predloženih ob prijavi stalnega oz. začasnega prebivališča, ali podatkov, s katerimi razpolaga upravna enota, izhaja dvom o njihovi resničnosti, pa upravna enota uvede postopek preverjanja resničnosti prijave stalnega oz. začasnega prebivališča. Če v nadaljnjem postopku ugotovijo, da gre za sum ponarejene listine, podajo ovadbo na policijsko postajo, saj gre za morebitno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.
Edini učinkovit mehanizem je lastnikova plomba
Najpogostejše vprašanje, ki si ga ob teh primerih postavljajo lastniki, je preprosto: kako se lahko zaščitijo? Odgovor ni popoln, obstaja pa ena konkretna možnost. Na upravni enoti, na kateri imate prijavljeno stalno prebivališče, lahko vložite tako imenovano »plombo« – posebno oznako, s katero določite, da se na vašem naslovu nova oseba lahko prijavi samo ob fizični prisotnosti enega od lastnikov.
Gre za trenutno edini učinkovit mehanizem, ki lastniku omogoča vsaj delno kontrolo nad prijavami. Zakon o prijavi prebivališča sicer določa osnovne pogoje, vendar v praksi pušča odprte možnosti za zlorabe. Sistem temelji na zaupanju v listine, ne v dejansko stanje. Ker lastniki o prijavi niso samodejno obveščeni, se lahko zgodi, da posameznik prijavi stalni ali začasni naslov brez njihove vednosti – z vsemi posledicami, ki jih to prinaša: od težav pri vročanju pošte do dolžniških postopkov ali celo zlorabe pri socialnih transferjih.
Na ministrstvu za notranje zadeve priznavajo, da se s fiktivnimi prijavami srečujejo redno. Po njihovih besedah je novela zakona iz leta 2021 že prinesla določene spremembe – med drugim omejuje število prijav glede na velikost stanovanja in onemogoča prijave na naslovih brez stanovanjske rabe. Uveden je tudi ukrep, ki omogoča primerjavo podpisov na vlogah in soglasjih, kar naj bi pomagalo s hitrejšo prepoznavo ponaredkov. »Če obstaja dvom o resničnosti prijave, lahko upravna enota preveri podatke in v primeru nepravilnosti prijavo zavrne,« pravijo na ministrstvu.
Sistem zaupanja na preizkušnji
Čeprav so ukrepi zaostreni, praksa ostaja neenotna. Maribor priznava, da so zlorabe realnost, Celje lastnike obvešča ob dvomih, Ljubljana pa se zanaša predvsem na uradne evidence. Vsem pa je skupno eno: sistem temelji na zaupanju v papirje – in ne v dejansko prisotnost.
