Gotovo ste jih opazili. Sončnična polja po vsej Sloveniji so v polnem razcvetu. Enega najdemo tudi v Velenju, ob Šaleški cesti, drugega ob cesti Velenje–Polzela.
Skrivajo bogato zgodbo
Ko se poletno sonce dvigne visoko na nebo in polja zažarijo v rumenih odtenkih, nas s svojim veličastnim videzom pozdravijo sončnice. Te rastline, ki jih prepoznamo po velikih cvetnih glavah, polnih semen, so že stoletja vir občudovanja, prehrane in simbolike. Njihova podoba je tako mogočna in hkrati preprosta, da jih ljudje povezujejo s toplino, veseljem in vitalnostjo. A sončnice niso le lepe – skrivajo bogato zgodbo, ki sega od ameriških prerij do evropskih slikarskih delavnic, od kmetijskih polj do naših krožnikov.
Sončnica, ki je v Evropo prispela iz Severne Amerike v 16. stoletju, je v slovenskih krajih doma že dolgo. Spremlja nas v olju, prigrizkih, kozmetiki, pa tudi v vlogi pomembne medovite rastline, ki hrani čebele in skrbi za ravnovesje v naravi. Ker kot mlade rastline sledijo sončni svetlobi, so v kulturah širom sveta pridobile številne pozitivne simbolične konotacije.
Po svetu ta veseli cvet simbolizira srečo, vitalnost in optimizem
Kitajci ji pripisujejo dolgo življenje in srečo, pri staroselcih Severne Amerike je pomenila obilje in preživetje. V Sloveniji je dobila še en pomen: simbolizira trajnost, skupnost in odgovornost do okolja. Vse to zahvaljujoč projektu Slovenskih železnic z imenom Sejemo sončno prihodnost.
V Španiji so jih sprva gojili kot okrasne rastline v vrtovih, saj je njihov videz navduševal s svojo podobnostjo soncu. Šele kasneje so prepoznali tudi njihovo praktično vrednost – bogata semena, polna olja, so postala pomemben vir prehrane in gospodarske pridelave. V 18. stoletju so sončnice postale še posebej priljubljene v Rusiji, kjer je pravoslavna cerkev v postnem času prepovedovala večino olj, sončnično olje pa je bilo dovoljeno. Tako so se tam razširila obsežna polja, ki so sončnice spremenila v eno ključnih poljščin.
Njihovo ime pove vse: sončnice najbolje uspevajo na sončnih legah
Prostor za posaditev mora biti obsijan in topel, ob tem pa tudi zaščiten pred vetrom, saj so lahko močni sunki vetra zelo nevarni za dolga, ozka stebla sončnic. Imate še prazen prostor ob podporni ograji ali steni hiše? Ta je kot nalašč za posaditev sončnice. Na eno mesto lahko posadite tudi več sončnic skupaj ali pa svojo sončnico posadite med trajnice, saj bodo dolga stebla sončnice tako ustrezno zaščitena pred močnimi sunki vetra. Ne marajo nizkih temperatur, zato jih lahko posadite šele konec maja. Če pa jih postavite na toplo in obsijano okensko polico, lahko to storite že aprila. Vse vrste sončnic ne zrastejo visoko, nekatere so pritlikave in imajo stebla, dolga samo 30 centimetrov. Ko sončnice na vašem vrtu odcvetijo, jih preprosto pustite pri miru. Njihova posušena semena so posebej bogata z maščobo in beljakovinami, zato predstavljajo popolno hrano za ptiče.
Socvetje več 1.000 cvetov
Videz sončnic vara – en cvet je sestavljen iz 1.000 do 2.000 manjših cvetov. Jezičasti in cevasti cvetovi sončnice so združeni v socvetje, ki ga imenujemo košek. Vseh cvetov v košku je od 500 do 1.000. Najprej cvetijo cvetovi na obodu koška, na koncu zacveti še sredina koška. Sončnica cveti v spiralnih krogih od zunanjega proti notranjemu. Vsi cvetovi ene glave odcvetijo v 7 do 10 dneh. Gre za medovito rastlino. Njeni veliki cvetovi so izredno privlačni za čebele in predstavljajo pomemben vir čebelje paše. Glavni opraševalci so čebele, čmrlji in ose.
Najvišja sončnica na svetu je zrasla več kot 9 metrov
Rekord je bil postavljen v Nemčiji. Že od nekdaj so navdihovale ljudi, umetnike in pesnike. Njihova podoba nosi različne pomene:
- Sonce in vitalnost: zaradi barve in oblike jih pogosto povezujemo z življenjsko energijo in veseljem.
- Zvestoba in predanost: obračanje za soncem je postalo simbol zvestobe in iskanja svetlobe v življenju.
- Upanje in optimizem: njihova pokončna drža in svetla barva nas spominjata, da je tudi po nevihti mogoče poiskati svetle trenutke.
Slavni nizozemski slikar Vincent van Gogh je s svojo serijo slik sončnic ustvaril eno najbolj prepoznavnih umetniških upodobitev teh rastlin. Njegove slike še danes simbolizirajo ustvarjalno moč in lepoto v preprostosti.
Vseslovenska pobuda Slovenskih železnic, ki poudarja pomen trajnostnega razvoja, povezovanja skupnosti in skrbi za naravno okolje
Za to simboliko stoji projekt Slovenskih železnic Sejemo sončno prihodnost. Sprva majhna gesta je kmalu prerasla v vseslovenski projekt. Ob železniških poteh so nastali t. i. sončni vrtovi – manjše površine, posejane s sončnicami, ki simbolizirajo rast, svetlobo in skupno prihodnost. Poleg tega so razdelili več tisoč paketkov semen, ki so našla pot v domače gredice, na šolske vrtove in v roke otrok po vsej Sloveniji. Tako so sončnice dobesedno in simbolno pognale korenine med ljudmi.
Konec meseca maja so sončnice posejali tudi ob Šaleški cesti. Mestna občina Velenje namreč sodeluje pri projektu, ki ne lepša le podobe kraja, temveč tudi krepi sodelovanje in poziva k odgovornemu ravnanju do okolja. Sončnice so poleg Velenja posejali tudi v Grosupljem, Ivančni Gorici, Ormožu, Bohinju, Celju, Šmartnem ob Paki, Ljubljani, Medvodah in Dolu pri Ljubljani. Skupaj s Slovenskimi železnicami sejemo vrednote trajnosti, povezovanja in odgovornosti.
