Energijske pijače so med mladimi zelo priljubljene, proizvajalci pa jih pogosto predstavljajo kot pijače, ki povečajo zmogljivost in koncentracijo. Njihova sestava pa ni standardizirana, zato se znamke precej razlikujejo. Običajno vsebujejo kofein, taurin, ginseng ter velike količine sladkorja, poleg tega pa še barvila, arome in druge dodatke. »Varne meje uživanja energijskih pijač za otroke in mladostnike ni, zato javnozdravstveno priporočilo jasno pravi, naj jih ne uživajo,« opozarja Janja Robida z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Nezaželeni učinki predvsem pri mladih
Zaradi manjše telesne mase in večje občutljivosti se pri mladih neželeni učinki – kot so pospešen srčni utrip, aritmije, slabost, prebavne težave, tesnoba ali mišični krči – pojavijo hitreje in intenzivneje kot pri odraslih. »Otroci in mladostniki so bolj ranljivi, zato se pri njih negativni učinki pokažejo že ob manjših količinah,« dodaja Robida.
Ob rednem uživanju se lahko razvijejo tudi dolgoročne zdravstvene posledice: povečano tveganje za sladkorno bolezen, bolezni srca in ožilja, prekomerna telesna teža, zobna gniloba ter motnje spanja. Pretirano uživanje kofeina in sladkorja lahko vodi celo v zasvojenost. »Organizem se na snovi navadi, zato posameznik težje nadzoruje uživanje, kar vodi v povečano porabo,« pojasnjuje strokovnjakinja.
Posebej nevarna je kombinacija energijskih pijač z alkoholom
»Kofein delno zakrije delovanje alkohola, ne zmanjša pa njegovih škodljivih učinkov. Tako se poveča tveganje za dehidracijo in celo zastrupitve.« Proizvajalci radi izpostavljajo, da energijske pijače izboljšujejo koncentracijo in telesno zmogljivost, a gre za kratkoročen učinek kofeina. »Res je, da kofein začasno stimulira živčni sistem, a to ne pomeni večje zmogljivosti brez tveganj. Mladim priporočamo, naj raje izberejo zdrave načine za dvig energije,« poudarja sogovornica. Kot varne alternative priporoča uravnoteženo prehrano, redno telesno dejavnost, zadosten spanec in dobro hidracijo.
Ker so energijske pijače v Sloveniji dostopne praktično povsod, tudi v bližini šol, na NIJZ menijo, da bi bile zakonske omejitve nujne. »Priporočila niso dovolj. Potrebna bi bila jasna zakonska ureditev, kot jo poznajo nekatere druge države,« je jasna Janja Robida.
