Kdo so osebe, ki najbolj zaznamujejo naše kraje? Ki prispevajo k boljšemu življenju? Ki si zaslužijo, da jih opazimo in njihova prizadevanja spodbudimo? Vabimo vas k izboru osebnosti meseca avgusta, zmagovalec/zmagovalka pa se bo uvrstil v nabor kandidatov za osebnost leta 2025. Tokrat lahko izbirate med Janjo Rednjak, predsednico Društva bolnikov z osteoporozo Šaleške doline – društva Sončnica in Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije, Nežo Lesnjak, tabornico, finančno matematičarko in prostovoljko, ter Srečkom Potočnikom, predsednikom Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj ter članom športnega in planinskega društva.

Pokrovitelj letošnjega izbora Naj osebnosti je Kmetijska zadruga Šaleška dolina.

Janja Rednjak, predsednica Društva bolnikov z osteoporozo Šaleške doline – društva Sončnica in Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije

Društvo Sončnica deluje na področju preventive, zdravja, izobraževanja in ozaveščanja o osteoporozi. Združujejo 150 članov in izvajajo vrsto programov: predavanja s področja zdravja, delavnice o prehrani in telesni dejavnosti, vadbe za moč in ravnotežje, svetovanja ter številne družabne in podporne aktivnosti. Med drugim je Rednjakova tudi predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije, v kateri se povezuje 18 društev s skupaj 5.400 člani.

Aktivno sodeluje v skupnosti Mestne občine Velenje: z izvajanjem prostovoljnih delavnic, katerih cilj je krepitev duševnega zdravja, podpira starejše in ranljive skupine. Je tudi prejemnica Srebrnega znaka Zveze društev za boj proti raku, prejemnica naziva Naj prostovoljke 2019 v MO Velenje in Spominskega znaka Vlade Republike Slovenije za požrtvovalno delo med epidemijo covida-19 (2020).

»Dobrodelnost je zame pomemben del življenja, ker osmišljuje moja dejanja in vpliva na skupnost. Pomeni soustvarjati povezanost, sočutje in upanje ter podpirati tiste, ki pomoč najbolj potrebujejo. Pri mojem delu me najbolj navdušuje, da lahko neposredno izboljšujem življenja. Veselje in motivacija prihajata iz občutka, da moje delo ni samo rutina, ampak ima resničen vpliv – da lahko soustvarjam skupnost, v kateri si ljudje pomagamo, se podpiramo ter se zavedamo pomembnosti zdravega in kakovostnega življenja. Prav vsak majhen uspeh, vsak nasmeh ali hvaležnost, ki smo je deležni, me spomni, zakaj je to delo tako dragoceno in navdihujoče,« iskreno pove in doda, da jo pri njenem delu vodijo predvsem vrednote sočutja, odgovornosti in integritete. »Sočutje mi omogoča, da se postavim v čevlje drugih in razumem njihove potrebe; odgovornost me spodbuja, da svoje naloge opravim skrbno in zavedno; integriteta pa mi daje moč, da delujem pošteno in z jasno etično naravnanostjo. Poleg tega verjamem v sodelovanje, odprtost in spoštovanje, saj lahko le s povezovanjem in medsebojno podporo v skupnosti uvedemo trajne in pozitivne spremembe.« Tudi v bodoče si želi nadaljevati z delom, ki prispeva k boljšemu življenju ljudi, krepiti podporo skupnosti, pomagati ranljivim osebam in živeti po svojih vrednotah, da bi lahko s svojim delom soustvarjala svet, poln topline, sočutja in pozitivnih sprememb. Pravi, da motivacijo in energijo ohranja predvsem z močno podporo družine. »Njihova spodbuda, razumevanje in sodelovanje mi dajejo moč, da vztrajam tudi, kadar je delo zahtevno. Poleg tega me navdihuje zadovoljstvo, ki ga vidim pri ljudeh, ki jim lahko pomagam, ter občutek, da s svojim delom prispevam k boljši skupnosti.«

Neža Lesnjak, tabornica, finančna matematičarka, prostovoljka

S taborništvom živi že več kot 15 let. Svojo pot je začela kot deklica v Rodu Jezerski zmaj Velenje, danes pa opravlja eno najodgovornejših funkcij – je načelnica rodu, skupaj z načelnikom in starešino pa predstavlja vodstvo. Taborništvo je zanjo način življenja. Kot osnovnošolka je začela kot članica, konec devetega razreda OŠ pa se je udeležila vodniškega tečaja ter postala prostovoljka in vodnica svoje skupine otrok. Kmalu je začela prevzemati tudi organizacijo različnih rodovih akcij – zimovanj, orientacijskih tekmovanj in drugih aktivnosti za gozdovnike in gozdovnice. Zadnja tri leta opravlja naloge načelnice rodu. Veliko časa je z družino kot otrok preživela v naravi, skupaj so hodili v hribe in raziskovali okolico, zato ji je bil stik z naravo povsem domač. Taborniki pa so ji ponudili nekaj več – okolje, v katerem se je oblikovala kot posameznica in kjer je našla svojo družbo. »Večina prijateljev, ki jih imam, deli podobne vrednote, mnogi so prav tako taborniki. Lahko rečem, da so taborniki v veliki meri zaslužni za družbo, ki me obdaja,« pove z nasmehom.

Še posebej izpostavi projekt zbiranja sredstev za odkup prostorov v Ribnem, kjer imajo taborniki Kajuhov tabor že skoraj 50 let. Ker najemna pogodba poteče konec leta 2026, si skupaj z ostalimi prizadeva, da bi prostor ohranili za prihodnje generacije. Ob tem k podpori projektu poziva tudi širšo javnost – donacije so možne po SMS-sporočilih (ključna beseda Tabor 5 ali Tabor 10 na 1919) ali v okviru donatorskih izjav za večje subjekte. Ob taborništvu zaključuje magistrski študij finančne matematike na Univerzi v Ljubljani. S študentskim delom je začela v energetskem sektorju, danes pa deluje v Šoštanju. Čeprav še ne ve, kaj točno bo počela, jo naravoslovje in predvsem matematika navdušujeta že od nekdaj, saj je vedno čutila posebno naklonjenost do številk in logičnih izzivov. »Nikoli nisem imela težav z matematičnimi problemi, v njih vidim poseben čar,« pravi. Ob tem z nasmehom doda, da se ljudje pogosto začudijo, saj se zdi, da je tistih, ki jim matematika ni pri srcu, veliko več kot takih, ki jih številke navdušujejo. V prostem času ostaja povezana z naravo – tako s taborništvom kot tudi sicer. Študij in prostovoljstvo ji vzameta veliko časa, a je prav to zanjo dragocena življenjska izkušnja. Kljub številnim obveznostim prosti čas najraje preživlja v naravi – na taborih, v hribih ali v družbi prijateljev, ki delijo podobne vrednote. »Če bi se štela vsaka prostovoljska ura, bi jih bilo ogromno,« pravi, a ji to ne predstavlja bremena, saj v taborništvu vidi priložnost, da mlade usmerja v naravo, jim predaja vrednote ter krepi povezanost v lokalni skupnosti.

Srečko Potočnik, predsednik Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj, član športnega in planinskega društva

Upokojenec že tretje leto, ponosni oče dveh sinov ter dedek štirih vnukov in vnukinje živi v Ravnah pri Šoštanju. Izjemno aktiven je na številnih področjih ter prosti čas namenja kulturi, športu, lokalni skupnosti in naravi. Že 50 let je zvesti član Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj, zadnjih skoraj 25 let pa tudi njegov predsednik. Delo v orkestru mu daje neizmerno energijo, ki jo prenaša tudi na druga področja. Mladim zaupa, jim prepusti izvedbo posameznih projektov, seveda s predhodnim soglasjem upravnega odbora. V velik ponos mu je, da se člani orkestra razumejo, da mladi spoštujejo starejše, starejši pa jim zaupajo in jih zelo cenijo. Orkester, ki letos praznuje 100-letnico, sodi med najboljše v Sloveniji, kar dokazujejo številne zmage na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Za svoje delo je Srečko prejel številna priznanja, plakete in medalje Javnega sklada za kulturne dejavnosti ter Zveze slovenskih godb. Dejaven pa še zdaleč ni samo na glasbenem področju. Že peti mandat je svetnik Občine Šoštanj, aktive– kot član Športnega in Planinskega društva Ravne. Sodi med snovalce Ravenske poti, ki je po njegovi zaslugi in v sodelovanju s Planinskim društvom Šoštanj vrisana v Slovenske planinske poti. Že več kot dvajset let organizira tradicionalni pohod ob dnevu državnosti. Je prejemnik priznanja Planinske zveze Slovenije, večletni član Sveta Javnega sklada za kulturne dejavnosti OI Velenje, trenutno tudi njegov predsednik. Poleg vsega pa ga veseli še delo na kmetiji – vsakodnevno skrbi za dva bika in v zimskih mesecih tudi za prašiča. Sam izdeluje salame in druge domače dobrote ter je dvakratni nagrajenec domače salamijade v kraju. V lanskem letu je bil imenovan tudi za ključarja v Šoštanju. Kljub številnim obveznostim pravi, da uspe vse uskladiti, ker zna dobro načrtovati. Njegova življenjska energija, predanost lokalni skupnosti ter ljubezen do kulture in narave ga spremljajo na vsakem koraku.