Vodna ujma, ki je avgusta pred dvema letoma prizadela Slovenijo, je povzročila ogromno škode, v nekaterih občinah pa si od tega še niso povsem opomogli, nekatere so denarno pomoč morale tudi vračati. Povprašali smo v nekaterih občinah, ki so bile med bolj prizadetimi v poplavah, kako je pri njih, kako poteka obnova in ali tudi od njih zahtevajo vračilo denarja.
V Občini Dravograd so povedali, da niso med občinami, ki naj bi vračale sredstva, saj so pravočasno porabili sredstva iz predplačila. »Obnova iz rednega dela programa poteka skladno z zastavljeno časovnico, posebnih težav s tehnično pisarno nimamo,« so odgovorili, trenutno pa izvajajo projekt poplavne zaščite ob reki Dravi in Meži s pritoki, ki je v celoti financiran iz sredstev EU iz programa NOO.
Premalo denarja
V Občini Črna na Koroškem težav z vračanjem denarja prav tako nimajo, saj so vsa predplačila, bilo jih je za 5,6 milijona evrov, že porabili. »Res je bil določen datum, do kdaj moramo porabiti denar, mi je pa žal za občine, ki tega niso uspele porabiti pravočasno. Vmes je bilo celo rečeno, da mogoče tega denarja ne bo treba vračati, in verjetno se je kdo zanašal tudi na to. V naši občini smo imeli uničeno tako rekoč vso infrastrukturo, denar smo porabili za veliko manjših popravil, da smo ljudem zagotovili varnost in predvsem povezljivost,« je povedala županja Romana Lesjak.
Konec lanskega leta so dobili še pet milijonov. Ta denar gre zdaj za večje projekte, županja pa je potožila, da so dobili premalo denarja glede na uničenje v občini. »Škode je bilo za okoli 30 milijonov, s pomočjo države vsega nismo in ne moremo pokriti. Veliko pa je dala občina tudi iz svojega proračuna, a ta denar nam zdaj manjka drugje. Ob vsem tem naj poudarim, da je veliko preveč birokracije, ki nam jemlje ogromno časa. Za zdaj smo uspeli opraviti okoli 40 odstotkov predvidenih del. Res pa je, da smo omejeni tudi z razpoložljivo mehanizacijo in še čim,« je dodala.
Popravili so najnujnejše mostove in jih prilagodili, da v prihodnje ne bi bili takoj uničeni ob višjih vodostajih. A kot pravi, so struge ujeli v betonska korita, zdaj pa morajo poskrbeti še za ozelenitev in vegetacijo.
Počasno potrjevanje projektov
Vsa sredstva iz predhodnega programa so do roka porabili tudi v Občini Luče. »Tehnična pisarna je v začetku delala zelo počasi. V Lučah je bilo toliko škode, da smo sredstva iz predhodnega programa preusmerili v projekte, ki smo jih lahko končali do lanskega oktobra. Pri tehnični pisarni je težava, da sem v preteklosti dobil občutek, da velikokrat ne vedo natančno, kdo pije in kdo plača v tej državi. Od pisarne iz Ljubnega sem namreč prejemal vprašanja o načrtovanih protipoplavnih ukrepih, za kar ni pristojna občina, o geoloških pregledih, ki so jih izvajali geologi DTP. Zdaj poteka potrjevanje projektov še vedno zelo počasi, ampak je bolje,« je povedal župan Luč, Klavdij Strmčnik.
Po njegovo se namreč obnova po poplavah po dveh letih upočasnjuje. Denar za obnovo naj bi bil namreč v državnem proračunu, vendar se zapleta z dostopom občin do denarja za občine.
...
Obširneje o stanju po poplavah si preberite v današnjem Našem času.
