Kokoši niso »kure«

Slika je simbolična
Pixabay

Ljudje pogosto koga slabšalno označimo, da se obnaša kot »kura«, da je neumen kot kokoš. Če boste prebrali ta dejstva o kokoših, boste zagotovo spremenili mnenje. Svetovni znanstveniki, ki proučujejo obnašanje živali, vedo povedati, da so kokoši radovedne, socialne živali, katerih kognitivne sposobnosti, ki vključujejo učenje, spomin, sklepanje, reševanje problemov, sprejemanje odločitev, ne zaostajajo za kognitivnimi sposobnostmi mačk, psov ali celo nekaterih primatov.

Prepoznajo 100 sovrstnic

Kokoši se učijo z opazovanjem drugih, medsebojno pa komunicirajo z vsaj 24 različnimi glasovi. Kokoši so socialne živali z izraženo potrebo po združevanju v skupine, zato najraje preživljajo dneve skupaj, ko brskajo za krmo, si čistijo perje. Kokoši si v skupini ustvarijo hierarhijo, v kateri so petelini uvrščeni nad kokošmi, položaj v skupini se vzpostavlja z boji.
Medsebojno prepoznavanje kokoši poteka vizualno, po lastnosti glave. Vsaka kokoš pozna svoj položaj na socialni lestvici, lahko si zapomni obraze in socialni rang za več kot 100 sovrstnic v jati. Petelini imajo v jati kokoši pozitiven vpliv pri obnašanju v smislu, da pripomorejo k umirjanju sporov med kokošmi.
Osebnostne lastnosti določene kokoši se ponavadi navezujejo na njen položaj v hierarhiji kljuvalnega reda. Nekatere so družabne in pogumne, spet druge so bolj plašne in oprezne. Nekatere uživajo v človeški družbi, druge so bolj nedostopne, boječe in celo agresivne.
Kokoši so zaščitniške matere; kokoši skrbno čuvajo svoje piščance, jih učijo iskanja hrane in jih branijo pred plenilci.

Slovenija ima svojo kokoš

Ne samo, da ima naša država na zemljevidu obliko kokoši, imamo celo svojo avtohtono pasmo kokoši. To je štajerska kokoš ali štajerka. Tradicionalne slovenske pasme so: slovenska rjava kokoš, slovenska grahasta kokoš, slovenska srebrna kokoš, slovenska pozno operjena kokoš, slovenska zgodaj operjena kokoš in slovenska pitovna kokoš.
Štajerska kokoš je edina slovenska avtohtona pasma kokoši. Značilna je po čopu iz podaljšanih peres za grebenom, ki je pri kokoši bujnejši, pri petelinu pa bolj redek in iz daljših peres. Zaradi prilagojenosti našim razmeram, predvsem pa zaradi skromnosti in drugih značilnosti, je štajerska kokoš primerna za rejo na kmetijah in za manjše reje.
Tipična jerebičasta štajerka izleže od 130 do 160 jajc letno. V primerjavi z nesnicami komercialnih križank štajerska kokoš izleže razmeroma malo jajc in je posledično neprimerna za komercialno vzrejo. Poskusi so pokazali, da štajerka izleže največ jajc, kadar se jo goji na tradicionalen (ekstenziven) način, na kmečkem dvorišču.
Kokoši, ki so vzrejene za visoko proizvodnjo jajc na leto, znesejo 300 do 330 jajc na leto.
Tuje pasme delimo na štiri osnovne skupine: azijsko, ameriško, angleško in sredozemsko. 

Izvor kokoši

Domača kokoš izvira iz predelov jugovzhodne Azije, kjer naj bi jo udomačili že v 6. tisočletju pr. n. št. Danes je znanih več kot 100 kurjih pasem, ki jih gojimo predvsem za meso in jajca. Evropske divje kure, kot so jereb, ruševec in divji petelin, se niso pustile udomačiti.

Teža in izgled

Odrasle kokoši dosežejo od 1,8 do 2,2 kilograma. Za kokoši so značilni majhna glava, belo obarvani priuhki in tipičen bogat čopek. Pri samicah je greben srednje velik, enostaven (enojen), naguban in usmerjen pokončno. 
Pri živalih iste pasme je petelin težji od kokoši tudi do enega kilograma. Petelini  navadno tehtajo od 2,5 do 3 kilograme.
Tipičen rdečeoki petelin ima rdeč obraz, majhno glavo, bele in drobne priuhke in bel do mesnato rdeč kratek ter močan kljun.
Kokoši gojimo predvsem zaradi mesa in jajc (nesnice). Zaradi nizke cene in razširjenosti je kokoš eden od ključnih virov beljakovin v svetovni prehrani.
Po podatkih Organizacije za prehrano in kmetijstvo je bilo leta 2022 na svetu približno 25,9 miljarde kokoši. Kokoši so tako najštevilčnejše ptice na svetu in pomemben vir hrane za ljudi.

O reji kokoši

Za vse vrste baterijske reje velja, da gostota naseljenosti v hlevu ne sme preseči devet kokoši nesnic na kvadratni meter uporabne površine, v ekološki reji pa jih je lahko največ šest. Reja kokoši nesnic v kletkah bo v Sloveniji dovoljena do vključno 31. decembra 2028, če bodo rejci izpolnjevali pogoje iz predpisov, ki urejajo zaščito živali. Po tem datumu bo tovrstna reja kokoši nesnic v Sloveniji prepovedana. 

Je bilo prej jajce?

Za dobro nesnost in kakovost jajc so za kokoši nesnice pomembni red, stalna oskrba s krmo in vodo ter mir, preprečevati je treba vsakršne motnje, hrup in nered v jati kokoši.
Kokoš običajno znese eno jajce na dan, a to ni stalno – včasih jih znese več zapored, nato pa sledi premor. Na nesnost vplivajo tudi dolžina dneva – več svetlobe pomeni več jajc –, prehrana, stres in starost (po dveh letih začne proizvodnja upadati).
Barva jajc je odvisna od pasme – rjave, bele, zelene in celo modre lupine niso povezane s prehrano kokoši, temveč z genetiko.
Jajca so izjemno hranljiva, vsebujejo skoraj vse esencialne vitamine in minerale, razen vitamina C.
Kokoši so v različnih kulturah simboli. Na Kitajskem simbolizirajo pogum in budnost, v krščanstvu pa se petelin pojavlja kot simbol vere (npr. na vrhu cerkvenih zvonov). V starem Rimu so verjeli, da kokoši napovedujejo prihodnost – če so pred bitko jedle s strastjo, je to pomenilo zmago.
Kokošja juha se kot naravno zdravilo uporablja že stoletja v mnogih kulturah, saj toplota in beljakovine blažijo simptome. Dolgo kuhana kokošja juha ima protivnetne učinke in vlaži sluznico, zato je še posebej priljubljena, ko nastopi prehlad in za okrepitev telesa.