Po mnenju Bojana Sovilja iz Društva za zaščito zdravja Slovenije je pri
sestavljanju uravnotežene prehrane najpomembnejše, da jemo čim bolj raznoliko, sezonsko in lokalno.
»Hrana naj bo v čim bolj naravni, nepredelani obliki, takšna, kot jo najdemo v naravi. Če uživamo žita, naj bodo v polnovrednem zrnu. Izogibajmo se termično preveč obdelanim živilom ter pesticidom, hrana naj bo čista in čim bolj preprosta. Kadar ne vemo natančno, kako sestaviti obrok po hranilih, naj nam bo vodilo barva.

Barvitkrožnik pomeni raznolikost in bogastvo hranil.

Pomembno pa je vedeti, da moramo rastlinske beljakovine kombinirati, da dosežemo popoln aminokislinski profil, medtem ko jih meso vsebuje že samo po sebi.«
A kljub temu kombinacija mesa z ogljikovimi hidrati ali maščobami obremeni prebavo, zato Sovilj opozarja: Če že jeste meso, ga uživajte samo z zelenjavo, ter doda, da človek ni stroj za beljakovine in maščobe, temveč je narejen za ogljikove hidrate. To je ključni vir energije.

Osrednji vir energije za človeka so ogljikovi hidrati, a ne vsakršni.

Polnovredna žita, sadje in zelenjava so zdravi viri, medtem ko beli sladkor in bela moka s svojo prazno energijo uničujejo zdravje. Sovilj opozarja na ugotovitve znamenite China Study (Colin Campbell), ki dokazuje, da presežek beljakovin, tudi rastlinskih, lahko obremenjuje jetra.

»Optimalna sestava prehrane je po njegovem 80 odstotkov ogljikovih hidratov, 10 odstotkov beljakovin in 10 odstotkov maščob, vse iz rastlinskih virov.« Meso? »Zame osebno ni potrebno, ne iščem zamenjave.« Kot pravi, je to zgolj navada, podobno kot cigarete. »Če bi mi odgovarjalo, bi ga jedel, a učinek je ravno nasproten: energija
pade, počutje se poslabša.

Danes ljudje pogosto ne jedo več hrane, temveč izdelke.
Hrana pomeni svež, celovit obrok in ne nekaj iz škatle,« poudari Sovilj, ki se mu zdi pomembno, da ne pozabimo na gibanje.
»Človeško telo ni narejeno za sedenje, temveč za gibanje. Brez gibanja se telo ne more čistiti, predvsem ne črevesje in limfni sistem. V društvu opozarjamo na zaskrbljujoče stanje pri otrocih: sodobni otroci v razvoju zaostajajo za kar 40.000 gibov, kar pušča posledice za vse življenje. Gibanje ni hitra rešitev, ampak dolgotrajen proces, rezultati se pokažejo po mesecih, zato je pomembna vztrajnost.«

Spremembe pri prehodu na rastlinsko prehrano še posebej očitne priprofesionalnih športnikih
V raziskavah pretočnosti energije do mitohondrijev so po treh mesecih rastlinske prehrane športniki dosegli rezultate, primerljive z najvišjimi svetovnimi standardi. »To je dokaz, da rastlinska prehrana ne le zadostuje, temveč daje prednost tudi v vrhunskem športu. Sploh pri profesionalnih športnikih se razlika občuti hitro. Izvajali
smo meritve pretočnosti energije do mitohondrijev, ki kažejo, koliko energije dejansko pride do celic. Povprečje pri navadnem človeku je okoli 45–50. Nekateri športniki so imeli vrednosti okoli 55. Po treh do štirih mesecih na polnovredni rastlinski prehrani so ti isti športniki dosegli rezultate med 60 in 65. Za primerjavo, Christiano Ronaldo
naj bi imel pretočnost 70. To je dokaz, da rastlinska prehrana ni ovira za šport, je prednost,« je dejal Sovilj, prepričan, da rastlinska hrana pomeni vzdržljivost, ravnovesje in dolgoročno vitalnost.
A vse to zahteva zavest, znanje in pripravljenost sodelovati v procesu. Zdravje ni nekaj, kar nam pripada, je nekaj, kar vsak dan soustvarjamo.