Velenje, 12. aprila – Zdenka Zakrajšek, predsednica Zavoda Stanislava iz Gornjega Grada, je skupaj s članicami in člani srčno predana ohranjanju kulturne in naravne dediščine ter rokodelske in domače obrti. Zavod združuje okoli 80 članov iz Savinjske in Zadrečke doline. »Naš poudarek je na rokodelstvu in ponovni uporabi materialov, kar se lepo odraža v naših izdelkih,« pove. Njihove stvaritve obsegajo vse od tekstila, lesa, recikliranega pohištva, pa do drobnih unikatnih predmetov, ki jih redno predstavljajo na stojnicah in razstavah. Takšno so pripravili tudi v Velenjki.
Tradicija, povezana s sodobnostjo
Poseben pomen v zavodu pripisujejo velikonočnim in božičnim praznikom, saj združujejo bogato slovensko tradicijo s sodobnim ustvarjalnim duhom. Letos praznujejo 10. obletnico tradicionalne velikonočne razstave, ki poteka na sedežu zavoda v Galeriji Štekl v Gornjem Gradu. Redno sodelujejo tudi na božičnih razstavah v Vojniku, Mozirju in Gornjem Gradu.
»Vsako leto izdelamo nove unikatne jaslice v naravni velikosti, ki jih postavimo na prostem. Naši izdelki niso le dekorativni, ampak tudi izobraževalni, saj ohranjajo duh in zgodbe naših prednikov,« poudarja predsednica. V zadnjih letih so v zavodu posebno pozornost namenili igri štrbunk, ki jo širijo kot obliko športnega druženja med mladimi in starejšimi. Prav tako sodelujejo z osnovnimi šolami, domovi starejših in drugimi ustanovami v dolini – kot je Medgeneracijski center Rečica ob Savinji.
Na mesečni ravni organizirajo izlete, delavnice in razstave, s katerimi širijo pomen rokodelskih znanj in veščin. Prizadevajo si, da bi vsak izdelek vseboval elemente tradicije, reciklaže in ustvarjalnosti – bodisi gre za kvačkane izdelke, papirnato cvetje, izdelavo snopov ali dekoracije iz servietne tehnike.
Slednja je ena izmed najbolj priljubljenih tehnik v času velike noči, ki jo v zavodu izvajajo tudi z uporabo naravnih materialov – na primer z beljakom namesto lepila. »Izbrani motiv iz serviete izrežemo ali nacufamo in ga nato premažemo z beljakom ter pritrdimo na jajce. Takšna jajca so povsem varna za uživanje,« pojasni Zdenka Zakrajšek.
Za okrasna jajca uporabljajo tudi balone, ki jih oblepijo z materiali iz reciklaže. Poleg servietne tehnike navdušujejo tudi z naravnim barvanjem jajc. Uporabljajo različna naravna barvila, kot so teran, čebulne olupke, liste orehov, regrat in travniško cvetje. »Uporaba terana da temnejše tone, z dodatkom kisa ali vode pa lahko dobimo zanimive prelive. Pri čebulnih olupkih in travniškem cvetju pa dobimo čudovite vzorce, če jajčka pred kuhanjem ovijemo v najlonko,« še svetujejo.
