Slovenj Gradec, 20. marca – S slavnostno akademijo je Višja strokovna šola Slovenj Gradec praznovala 25. obletnico delovanja. Med okoli 250 povabljenimi – sodelavci šole, bivšimi predavatelji, starši študentov in gosti – je bilo 41 novih diplomantov v treh programih – ekonomist, poslovni sekretar in računalništvo informatika. Ravnateljica mag. Janja Razgoršek je zadovoljna, da šolo lokalno okolje zelo podpira, da je v njem in širšem okolju postala prepoznavna. Izpostavila je glavne mejnike delovanja šole od leta 2000, ko so začeli izvajati prvi program, to je poslovni sekretar.

Vi ste na višji strokovni šoli kot predavateljica že od vsega začetka. Kako se je razvijala?

»Tako je. Sledila sem vso rast in razvijanje višje šole, kako je potekalo delo, kako smo pridobivali nove programe, se prilagajali delodajalcem in seveda, kako smo skupaj s študenti pripravljali to pot do 25. obletnice. Višješolsko strokovno izobraževanje je pravzaprav namenjeno temu, da se povezujemo z delodajalci, se pravi, da je zelo praktično naravnano, kar morda druge visoke šole in strokovne šole, fakultete niso. Naši študentje so vsako leto deset tednov na praksi v podjetjih in ustanovah.
Vodstvo se vsako leto srečuje z delodajalci. Povprašamo jih, katere vsebine bi morali še uvesti v izobraževanje, kaj morda pogrešajo, kaj ni tisto, kar potrebujejo. Tudi pri novih višješolskih programih se posvetujemo z delodajalci, da se dogovorimo, kateri so tisti programi, ki bi jim bili pisani na kožo oziroma potrebujejo diplomante teh programov.«

Lahko po tem sklepamo, da so vaši diplomanti zelo zaposljivi?

»Res je. Delali smo raziskavo in več kot 90 odstotkov naših diplomantov je v petih letih našlo službo, pri tistih, ki ob delu izredno študirajo, pa je več kot 60 odstotkov takih, ki so diplomirali pri nas, napredovalo na svojih delovnih mestih ali pa spremenilo svoje delovno mesto na boljše.«

Kakšen delodajalec pa je vaša šola? Kje dobivate predavatelje?

»Mi moramo pridobivati kadre s praktičnimi izkušnjami iz podjetij, ker je pač študij tako naravnan. Predavatelji, ki so zaposleni na višji strokovni šoli, si morajo pridobivati izkušnje v podjetjih, še rajši pa pridobivamo oziroma zaposlujemo predavatelje, ki delajo v podjetjih. Pri nas samo še dodatno predavajo in posredujejo lastne praktične izkušnje našim študentom. To pomeni, da nihče ne more pridobiti naziva predavatelj višje šole, če nima praktičnih izkušenj. Če na primer pride univerzitetni diplomirani inženir, ne more takoj postati predavatelj, ker mora imeti najmanj tri leta delovnih izkušenj v podjetjih.
Sodelujemo s podjetji in se posvetujemo z delodajalci, kdo med njihovimi zaposlenimi bi pa morda bil pripravljen predavati in posredovati te izkušnje našim študentom.«

Imate s tem težave ali je kadra dovolj?

»V programu ekonomist in za računalniško informatiko nismo imeli težav in imamo kadra dovolj. V novem študijskem letu bomo začeli s prvim letnikom novega programa kozmetika. Pridobivanje kadra na tem področju pa zahteva kar nekaj truda, da bomo do 1. oktobra imeli imenovane vse predavatelje, ker so v tem programu tudi predmeti s področja zdravstva, medicine.«

Za vse, kar počnete, morate imeti tudi dovolj vpisa. Kakšen je za naslednje študijsko leto?

»Nedavno smo izvedeli podatke o prvih prijavah. Zelo smo zadovoljni z vpisom v program kozmetika, v katerem smo skoraj popolnili vsa razpisana mesta, v programih ekonomist in računalništvo informatika pa imamo še polovico mest nezasedenih. Tukaj pričakujemo še prijave na drugem prijavnem roku, da bomo zapolnili razpisana mesta.«

Za šolo je četrt stoletja. Kako pa gledate naprej?

»Naša vizija, cilji so v tem, da bi programi, ki jih izvajamo, in znanja, ki jih pridobijo naši študentje, bili kakovostni, strokovni, da bi naši študentje, ko diplomirajo, uspešno začeli z delom na trgu dela, ostali, ki pa že delajo, pa morda izboljšali svoje delovno razmerje, svoje delovno mesto, da bi napredovali. Seveda pa bomo tudi v naslednjih desetih letih sledili temu, kaj delodajalci potrebujejo. Ne bomo »rinili z glavo skozi zid« in izvajali programe, vsebine, ki jih delodajalci ne potrebujejo. Seveda pa so naši cilji tudi, da izvajamo študij na način, ki je zanimiv našim študentom, da bi opremljali naše predavalnice s sodobnimi napravami in opremo ter usposabljali naše kadre, da ne bodo zaspali, ampak sledili sodobnim trendom na področju, za katerega predavajo.«