Vinska Gora, 27. marca – »Povejte, kako ste?« je bilo prvo vprašanje za Matjaža Javšnika, slovenskega igralca in komika, ko se je pred Krstnikovim domom pripravljal za nastop v mono komediji Holesterol ni komedija. »V redu, kako pa naj bi bil?« je odgovoril.
Vprašanje je bilo sicer na mestu, saj je leta 2023 doživel infarkt in le hitri pomoči žene in medicine se lahko zahvali, da danes znova nastopa in se – kot pravi – počuti dobro. »Glede na način življenja zame to niti ni bilo presenečenje, bolj je bil šok za druge. Infarkt me je samo opomnil, da se moram malo ustaviti, umiriti in odpočiti. Zdaj je v redu in spet delam, manj,« je poudaril slednje.
Predstava, ki jo je organiziral Šaleški koronarni klub v sodelovanju z Zvezo koronarnih društev in klubov Slovenije (ZKDKS) in Društvom za srce ob pomoči farmacevtske firme Novartis, je imela pomenljivo sporočilo ali, kot je dejal Javšnik: »Z resno vsebino na humoren način z nekega drugega zornega kota pokažem na to, kako Slovenci premalo skrbimo zase in kako za to najdemo milijon izgovorov.«
V svojem nastopu natrese kup nasvetov, ki jih ljudje sicer ne slišimo radi, jim pa vendarle veliko bolj verjamemo, če nam jih deli človek z lastno izkušnjo. »Slovenci se veselimo življenja, in to tako močno, da pozabimo za njega poskrbeti. Tako da, če kdo misli, da je večen, si dela utvare. To je brez zveze. Danes si, jutri te ni. Saj zate je potem vseeno, ampak pogrešali te bodo ljudje, ki te imajo radi …« je po predstavi v pogovoru povedal na odru, s solzami v očeh ob spominih, kako sta njegov kolaps doživela otroka.
Dieta, sproščanje, gibanje, tehtnica
»Holesterol ni komedija, kot pravi Javšnik, in tisti, ki smo doživeli infarkt, se tega krepko zavedamo,« potrdi z lastno izkušnjo tudi prim. Janez Poles, dr. med, spec. int. med., predsednik ZKDKS. »Bolniki pravzaprav težko dojamejo, da lahko neka majhna molekula, kot je holesterol, predvsem njegova frakcija LDL, povzroča zamašitve žile in posledično infarkt, možgansko kap ali odpoved ledvic. To je tisti ta slab, ki se lepi na žilo.« Poudari še, da vrednosti holesterola niso za vse bolnike povsem enake, razlika je namreč, če smo sicer zdravi ali ne ali pa imamo slabo družinsko anamnezo za možgansko kap, srčni infarkt ali gangreno nog pri ožjih sorodnikih.
»Seveda pomeni to, da se moramo z vsakim bolnikom resno pogovoriti in mu povedati, kakšni so izhodi, kajti če ne bo jemal zdravil in spremenil življenjskega sloga, lahko umre. Vsak tretji bolnik po nepotrebnem umre; da to ni iz trte zvito, dokazujejo raziskave. V številnih centrih so deset let spremljali bolnike, zajeli so jih 750.000, in dokazali, da se z urejenim holesterolom možnost preživetja izboljša za 30 procentov.«
In zakaj skozi komedijo povedati to, kar dr. Poles in vsi drugi zdravniki povedo bolnikom v ordinacijah? »Tudi meni se zelo pogosto v ambulanti dogaja, da dokler predpisujemo zdravila, ni velikega problema, razen da se bolniki ustrašijo stranskih učinkov. Pred kratkim je prišel v ambulanto mlajši, približno 45 let star gospod, ki je imel na lističu napisane stranske učinke nekih zdravil. Pa sem ga vprašal, če je poročen. Zakaj vprašate, ga je zanimalo. Ali ste, ko ste stopili pred matičarja, pomislili na to, koliko bo stranskih učinkov? In, ali ste odstopili od poroke ali še vedno živite z ženo?« s šalo pojasni dr. Poles in sklene: »Jaz samo napišem zdravilo, levji delež pa mora narediti bolnik sam: rabi dieto, sproščanje, gibanje, tehtnico. In zavest, da ima rad sebe in potem vse druge.«
Vsi ljudje smo malo leni, kajne?
Podobno je povedal tudi Boštjan Rožič, dr. med, spec. int. med., predstojnik Enote intenzivne terapije v Bolnišnici Topolšica in kardiolog: »Bolezni srca in ožilja so ena izmed največjih skupin bolezni v svetu in tudi pri nas. Pri nas je to številka ena umrljivosti pri ženski populaciji, pri moških je na drugem mestu. Teh bolnikov je torej dosti in je zato prav, da ljudi ozaveščamo in izobražujemo o pomembnosti zdravega načina življenja, fizične aktivnosti in pravilne prehrane na različne načine, tudi s humorjem.«
Čeprav se o tem veliko govori vsepovsod in je o tem veliko napisano, ljudje ne ubogamo. Zakaj? »Vsi ljudje smo malo leni, kajne? Holesterol ne boli, nas ne ovira pri vsakdanjemu življenju, njegovi negativni učinki se nalagajo in se pokažejo šele čez leta, ko je lahko že prepozno.«
Lažje kot spremeniti način življenja je vzeti tableto. »Zdravstveni delavci se trudimo, da ne predpisujemo samo tablet, ampak je najprej in temeljna sprememba načina življenja.«
In če smo že spremljali komedijo, še vprašanje malo za hec in malo za res: ali dr. Rožič že predpisuje gibanje na napotnico? »Mislim, da je to bolj šala kot res. Mislim, da se vsak človek lahko vzame v roke in se začne gibati. Ko se ljudje začnejo ukvarjati s fizično aktivnostjo, s telovadbo, skupinsko telovadbo, in si vzamejo kakšno uro na dan, se s tem odločijo, da bodo nekaj naredili zase, ker je to naložba za dolgo in lepo življenje.«
🔲