Velenje, 21. februarja – Ob mednarodnem dnevu turističnih vodnikov smo o izkušnjah z vodenjem, o skupinah, ki prihajajo v Šaleško dolino, o področjih, ki jih posebej zanimajo, ter znanju in lastnostih, ki jih pri tem delu mora imeti lokalni vodnik, povprašali Adrijano Ježovnik, ki je pri Zavodu za turizem Šaleške doline lokalna vodnica sedem let.
Kakšne izkušnje imate z vodenji?
“Slabih sploh nimam. Turizem je zelo lepa stvar in se mi zdi, da ob tem delu skozi leta rastem in se učim iz izkušenj, od vsake skupine. Vedno tudi sama nekaj odnesem in tako sem lahko iz leta v leto samo še boljša. Največja nagrada turističnemu vodniku je predvsem takrat, ko ti zaploskajo, ko se ti zahvalijo, ko greš zadovoljen z vodenja domov, ne glede na to, da mogoče od doma nisi odšel najboljše volje. Za to nagrado smo hvaležni vsi turistični vodniki.”
Kdo prihaja v Šaleško dolino in kaj zanima obiskovalce?
“Presenetljivo je, da jih veliko zanima ravno socializem. Nekako se še vedno oklepamo Titove zgodbe, kar se meni zdi v redu. Ker imamo v Šaleški dolini industrijski turizem, ki je zanimiv in uporaben za šole, prihaja veliko tako učencev kot šolnikov, da bi spoznali termoelektrarno, premogovnik, celoten energetski krog in jezera kot njegovo posledico.
Zadnja leta smo zaradi aktivne vloge Zavoda za turizem Šaleške doline prepoznavni širom po Sloveniji, prihajajo pa tudi tujci. Tu je Velenjska plaža, privlačen je produkt Potopljene vasi. Lahko rečem, da je vsega po malo.”
Vodite po širši Šaleški dolini, tudi v Šoštanju?
“Tako je. Sama večkrat vodim goste, ki so nastanjeni v Termah Topolšica. Šoštanj je vedno bolj zanimiv: termoelektrarna sama ponuja vodenja, potem so tu Gutenbuchel, staro mestno jedro, Vila Mayer s krasno gostiteljico Špelo Poles, pa Kajuh, Zavodnje, Bele Vode …”
Nas obiskujejo ljudje, ki teh krajev ne poznajo in so presenečeni, ko izvedo toliko novega o Šaleški dolini?
“Zelo zanimivo vprašanje. Ko izvajamo lokalna vodenja, namreč tudi domačini marsičesa ne vedo. Ja, prihajajo takšni gostje, na drugi strani pa tudi zelo pripravljene skupine, ki točno vedo, kaj si želijo izvedeti ali znanje še nadgraditi. Naloga turističnega vodnika pa je ravno ta, da v dani situaciji prepozna, kaj skupina želi – morda so to ljudje, ki jim bodo recimo zanimive ravno zgodbe iz socializma, morda zgodbe o nastanku Velenja ali pa pravljice o Pozoju, o čarovnici Kunigundi in tako naprej.”
Torej morate imeti lokalni vodniki veliko znanja, da vas kaj ne preseneti. Se izobražujete, berete, zbirate zgodbe o naši dolini? Kaj je vaša naloga?
“To je predvsem stvar vsakega posameznika. Če želiš biti dober turistični vodnik, moraš imeti ogromno znanja. To ni samo znanje zgodovine, zbir nekih informacij, letnic, ki jih boš podajal. Je tudi, na primer, znanje o kulinariki, osebnostni rasti, prepoznavanje trenutne situacije, empatija. Zagotovo ni enako vodenje malih otrok ali upokojencev ali pa umetnostnih zgodovinarjev, na primer. Predvsem pa je treba, ne glede na to, koliko znanja imaš, to zapakirati v zgodbo za eno uro, čeprav je materiala za pet … Včasih zna biti zelo zapleteno, da res poveš, kar je prav, kar jih zanima, da obiskovalcev z informacijami ne dolgočasiš. Morda je nekdo v Velenje prišel le na kavo, hkrati pa bo izvedel nekaj dobrih zgodb, ki si jih bo zapomnil.
Izogibamo se političnim temam oz. jih moramo znati pametno zapeljati. Treba je biti pazljiv v izjavah, strpen, dobrodošel je humor. Naš cilj je, da se obiskovalci dobro počutijo, zabavajo, so zadovoljni, da jim predaš nekaj znanja, jih ozaveščaš in omogočiš, da dobro zgodbo ponesejo s seboj, se vrnejo ali svetujejo obisk naših krajev še komu.”
Licenco ima 68 lokalnih vodnikov. Kdaj je kdo na vrsti, koliko ste zaposleni?
“Zdi se, da nas je veliko, a se že po opravljeni licenci morda kdo odloči, da je to delo zanj prezahtevno ali da si ga ni tako predstavljal. Druga stvar je delovni čas. Velikokrat pridejo skupine dopoldan med tednom in imamo izbor tistih, ki so lahko takrat na voljo. Potem je vprašanje, kateri jezik govoriš, od kod so obiskovalci. Manjša skupina turističnih vodnikov je vedno na voljo, si pa vsi želimo, da se razširi. Pa tudi, da se širi potreba po vodenjih. Radi bi, da organizatorji izletov ali posamezniki ne bi dela lokalnega vodnika razumeli kot velik strošek v primerjavi s tem, kar dobijo. Zagotovo je drugače, če po mestu narediš en krog sam ali pa s turističnim vodnikom. Tudi mi hodimo v druge kraje in države in več odnesemo, če imamo lokalnega vodnika.”
Želite morda reči, naj si tudi domačini kdaj privoščimo organizirano vodenje?
“Absolutno, in moram reči, da se je trend z leti tudi tu povečal. Recimo v družinah; ko imajo srečanja, praznovanja, nas najemajo, da spoznajo svoje mesto. Zavod za turizem mesečno organizira tematska vodenja, in to bi priporočila vsakemu domačinu. Četudi bo vedel polovico stvari, jih drugo polovico zagotovo ne bo. Zagotovo nihče od nas ne more o Velenju vedeti vsega. Pa ne samo, da so informacije nove, morda je moj pogled na nekaj drugačen kot vaš in tako vsi rastemo, smo bolj strpni, bolje sodelujemo …”
