Po nesreči v Premogovniku Velenje, v kateri so umrli trije rudarji, je najpomembnejše vprašanje varnost vseh, ki delajo skoraj pol kilometra pod površjem zemlje. Vodstvo Premogovnika Velenje je večkrat poudarilo, da je ta med najvarnejšimi rudniki na svetu, a da nesreče, kakršna je bila ponedeljkova, ni mogel predvideti nihče. O tem smo se pogovarjali s strokovnjakom dr. Željkom Vukelićem.
Predstojnik oddelka za geotehnologijo, rudarstvo in okolje Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani Željko Vukelić je pri ocenah previden, a vendarle jasno pove, da tega, kar se je zgodilo, niso mogli predvideti. Kaj takega se namreč ni zgodilo že več desetletij. Pa vendarle poudarja, da je treba počakati na vse preiskave, analize in ugotovitve rudarske inšpekcije. Le natančna analiza bo namreč pokazala, ali so bili upoštevani vsi ukrepi, ki jih sicer strogi (velenjski) varnostni standardi predpisujejo.

Se tovrstnih vdorov res ne da predvideti?

»Ta vdor je res specifičen. Več kot 30 let že sodelujem s Premogovnikom Velenje, ne pri projektiranju, da ne bo narobe razumljeno. Kaj takega se še ni zgodilo, da bi v odkop vdrla glina iz sloja premoga. Na točki vdora, ko je kombajn zarezal, so se sile sprostile in glina je izbruhnila ter zalila delovišče. To ni predvidljivo, tako kot so nepredvidljivi tudi udari plina, leta 2003 sta zaradi tega umrla rudarja, in hribinski udari.

Ob takih nesrečah vsakdo pomisli, da to ni varno delo. Seveda absolutne stoodstotne varnosti ni in vseh takih dogodkov ne moreš predvideti. To delo je izpostavljeno določenim tveganjem, ker gre za podzemno eksploatacijo. Trdno sem prepričan, da takega dogodka ne moreš predvideti, obstajajo pa projektne rešitve na odkopih. Nad krovnino so glina in vodonosni peski. Do konca 70. let prejšnjega stoletja so imeli pri proizvodnji veliko udarov mulja in vode. Potem pa so se razmere izboljšale z merili varnega odkopavanja in velenjsko metodo, ki dejansko, ne glede na to, ali hoče kdo v to verjeti ali ne, v rudarski stroki velja za strokovni standard varnega odkopavanja pod vodonosniki in je tudi priznana na znanstvenih konferencah. Glede na to, kar vem in kar poznam, tega dogodka ne bi mogel predvideti z nobenimi raziskavami.«

Nekateri rudarji razlagajo, da bi s prevrtavanjem to lahko preprečili, ker bi tako vedeli, kaj jih čaka. Generalni direktor Premogovnika Velenje Marko Mavec pa je dejal, da bi tudi s prevrtavanjem ta material lahko odkrili samo po naključju. Kakšno je vaše mnenje?

»Prevrtavanje je na teh odkopih tudi po standardih, ki jih imajo, predpisano. Prevrtava se v določenem obsegu na odkopu. To je varnostni ukrep, ki ga je treba izvajati. Premer take vrtine je od 40 do 100 milimetrov. To pomeni, da ob prevrtavanju lahko prevrtate mimo te ujete gline, torej v zdravi sloj. Prevrtavanje ni stoodstotno.

...

Celoten intervju si preberite v tiskani izdaji Našega časa.