Zdravje je stanje popolne telesne, duševne in socialne blaginje in ne le odsotnost bolezni ali invalidnosti. Je temeljna vrednota, ki človeku omogoča, da polno deluje in uživa kakovostno življenje. Zdravo telo in um nam omogočata, da se soočamo z vsakodnevnimi izzivi, ohranjamo dobre odnose in prispevamo k družbi. Skrb za zdravje je ključnega pomena, saj preprečuje nastanek številnih bolezni, izboljšuje življenjsko dobo in zmanjšuje potrebo po zdravstvenih obravnavah. Redna telesna dejavnost, zdrava prehrana, ustrezna higiena in duševna sprostitev krepijo naš imunski sistem in nam omogočajo, da bolje obvladujemo stres. Poleg osebne koristi skrb za zdravje razbremeni zdravstveni sistem ter omogoča bolj produktivno in srečnejšo skupnost.
Preveč in predolgo bolni
Zagotavljanje zdravja prebivalcev je ključnega pomena za kakovost življenja in delovno sposobnost v Šaleški dolini. V Velenju beležimo nekaj zaskrbljujočih zdravstvenih kazalcev – bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev traja v povprečju 23,9 dni na leto (v primerjavi s slovenskim povprečjem 21,7 dni). Prav tako imamo nadpovprečno število prebivalcev, ki jemljejo zdravila za visok krvni tlak in sladkorno bolezen, ter višjo stopnjo bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi (3,1 na 1.000 prebivalcev, starih 35–74 let, v primerjavi s slovenskim povprečjem 2,0).
Primerjava podatkov občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki v okviru bolniške odsotnosti kaže, da vse tri občine presegajo slovensko povprečje bolniških odsotnosti, z najvišjo vrednostjo v Šmartnem ob Paki (29,9 dni/leto). V vseh treh občinah je delež oseb, ki prejemajo zdravila za povišan krvni tlak in sladkorno bolezen, višji od slovenskega povprečja.
Bolnišnična obravnava zaradi srčne kapi (na 1.000 prebivalcev, starih 35–74 let) v vseh treh občinah presega slovensko povprečje, pri čemer je v Velenju stopnja najvišja (3,1). Stopnja umrljivosti zaradi samomora v vseh treh občinah presega slovensko povprečje (18), najvišja pa je v Šoštanju (37 na 100.000 prebivalcev). Prav tako Šoštanj izstopa z višjim deležem prometnih nesreč z alkoholiziranimi povzročitelji v primerjavi z Velenjem in Šmartnim ob Paki, kjer je ta delež blizu slovenskemu povprečju.
V odzivnosti v program SVIT najbolj izstopa Šmartno ob Paki (73,0 %), ki je izrazito nad slovenskim povprečjem (63,4 %). Slednje velja tudi za program Zora, kjer je podatek za Šmartno ob Paki 73,8 %; slovensko povprečje je 71,4 %.
Novi primeri raka pod povprečjem
Za vse tri občine je število novih primerov raka pod slovenskim povprečjem (567 ss/100.000), pri čemer je najvišje število novih primerov v Velenju (561), najnižje pa v Šoštanju (494). Šmartno ob Paki izstopa s 121 novimi primeri, kar je bistveno nad slovenskim povprečjem (62 ss/100.000). Velenje (61) in Šoštanj (51) sta pod povprečjem. Za vse tri občine je število novih primerov pljučnega raka pod slovenskim povprečjem (70 ss/100.000), pri čemer ima Šmartno ob Paki najnižjo vrednost (39), medtem ko je Velenje blizu povprečja (63).
Šoštanj ima najnižje število novih primerov raka dojke (81), kar je bistveno pod slovenskim povprečjem (131 ss/100.000). Velenje (129) in Šmartno ob Paki (110) sta prav tako pod povprečjem, vendar bližje povprečju kot Šoštanj. Velenje in Šoštanj imata število novih primerov raka želodca (25) nad slovenskim povprečjem (22 ss/100.000), medtem ko ima Šmartno ob Paki nižjo vrednost (11). Umrljivost zaradi vseh vrst raka je v Šmartnem ob Paki najvišja (149) in presega slovensko povprečje (147 ss/100.000). Velenje je rahlo pod povprečjem (133), Šoštanj pa ima najnižjo umrljivost (119).
Podatki zahtevajo ukrepanje
Vse tri občine imajo na različnih področjih zdravstvenih kazalnikov slabše rezultate v primerjavi s slovenskim povprečjem, zlasti pri bolniški odsotnosti in obravnavah kroničnih bolezni. Zdravstveni kazalniki so zaskrbljujoči predvsem v Šoštanju (višja stopnja samomorov in prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji), medtem ko Šmartno ob Paki izkazuje izjemno visoko odzivnost na preventivne zdravstvene programe. Podatki kažejo tudi, da so v Šmartnem ob Paki višje stopnje raka debelega črevesa in danke ter višja umrljivost zaradi vseh vrst raka, kar kaže na potrebo po intenzivnih preventivnih ukrepih v tej občini. Velenje in Šoštanj sta v večini kazalnikov pod slovenskim povprečjem, z nekaj izjemami pri raku želodca.
Analiza zdravstvenih kazalnikov v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki za leto 2024 kaže na raznolike izzive, ki zahtevajo usmerjene in trajnostne ukrepe za izboljšanje zdravja lokalnega prebivalstva. Visoka stopnja bolniških odsotnosti, povečano zdravljenje kroničnih bolezni in nekatere nadpovprečne stopnje umrljivosti kažejo na potrebo po izboljšanju zdravja na vseh ravneh – od preventive do dostopa do učinkovitejših zdravstvenih storitev.
Na podlagi teh podatkov je ključno, da občine še naprej vlagajo v programe javnega zdravja, krepijo preventivne pobude in spodbujajo zdrav življenjski slog prebivalcev. Skupna prizadevanja občin in lokalnih organizacij namreč lahko tako ustvarijo trdnejšo osnovo za prihodnje izboljšave na področju zdravja in kakovosti življenja vseh prebivalcev teh skupnosti. Zavedati se namreč moramo, da je rak ozdravljiv, če je odkrit dovolj zgodaj. Zato Ministrstvo za zdravje RS, Zveza slovenskih društev za boj proti raku v sodelovanju z Onkološkim inštitutom Ljubljana, Društvo za boj proti raku Velenje, poziva, naj torej priporočila proti raku ne obvisijo v zraku. Imejte se radi – poslušajte in opazujte svoje telo.
Društvo za boj proti raku Velenje
