Potem ko je DZ 24. oktobra 2024 sprejel zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju in so predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja 15. novembra 2024 podpisali kolektivne pogodbe oz. anekse k pogodbam in dogovore, ki so podlaga za prenovo plačnega sistema, so s 1. januarjem lahko zaživele spremembe v plačnem sistemu, zaposleni pa bodo postopno deležni višjih plač.
Podpise pod krovno kolektivno pogodbo za javni sektor je prispevalo 32 od skupno 46 sindikatov, torej več kot polovica, kar pomeni, da je zahtevani kvorum za uveljavitev pogodbe izpolnjen. Izpolnjeni so tudi pogoji za uveljavitev vseh panožnih in poklicnih kolektivnih pogodb oz. aneksov k tem pogodbam. Vsako je namreč podpisal vsaj en reprezentativni sindikat, kar zadostuje za njihovo veljavnost.
Reforma s plačnimi dvigi bo državni proračun v naslednjih štirih letih obremenila za dodatnih 1,4 milijarde evrov. Predvidena zvišanja plač so različna, vseh približno 190.000 zaposlenih v javnem sektorju pa naj bi pravico do višje plače v celoti pridobilo najpozneje do leta 2028.
Osnovna plača v prvem plačnem razredu je določena v višini minimalne plače v letu 2024, ki znaša 1.253,90 evra bruto. Osnovna plača v najvišjem plačnem razredu je predvidena v višini 8.821,04 evra bruto. Izplačilo plačnih dvigov so razdelili na šest obrokov, prvi je predviden 1. januarja 2025, zadnji 1. januarja 2028.
V prvih treh obrokih se bo izplačalo po 12 odstotkov predvidenega dviga, v naslednjih dveh po 15 odstotkov, v zadnjem pa razliko. A ker so obenem nominalno določili najnižjo višino izplačila ob posameznem obroku, bodo javni uslužbenci, odvisno od dviga njihove plače, povišanje lahko v celoti dosegli že v manjšem številu obrokov.
Ob prvem obroku bodo tako javni uslužbenci pridobili pravico do izplačila najmanj sto evrov razlike oz. celoten dvig, če ta ne dosega sto evrov. Tudi pri drugem dvigu je predviden znesek sto evrov oz. se ta, če preostanek razlike znaša manj, izplača v celoti. Za tretji, četrti in peti obrok pa so predvideni zneski 70, 50 in sto evrov, seveda za tiste, ki do takrat še ne bodo pridobili pravice do višje plače v celoti.
Poslanci, funkcionarji vlade in državnega sveta bodo pridobili pravico do izplačila višje plače z začetkom novega mandata.
V letu 2025 se plače ne bodo uskladile. V prehodnem obdobju je usklajevanje predvideno, če rast cen življenjskih potrebščin preseže določen odstotek: v letu 2026 1,8 odstotka, v letu 2027 1,6 odstotka in v letu 2028 odstotek. V teh treh letih bi se plače uskladile v višini razlike med inflacijo in tem odstotkom.
V novem sistemu, prvič v letu 2029, se bodo plače vsako leto uskladile v višini 80 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin, razen če do 1. aprila ne bi sklenili drugačnega dogovora.
