Velenje, 23. decembra – »23. december 1990 je bil drugačen dan kot letos. Takrat so vse politične stranke tedanje Slovenije stopile skupaj, združile moči in začele uresničevati dolgoleten sen slovenskega naroda, da zaživimo v samostojni, suvereni, neodvisni Sloveniji,« je svoj nagovor na osrednji občinski slovesnosti ob dnevu samostojnosti in enotnosti v Domu kulture Velenje začela slavnostna govornica, ministrica za pravosodje Republike Slovenije Andreja Katič. »Se spomnimo tega dne? Dne, ko se je ZA odločilo kar 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev.«
Povzela je dogodke, ki so sledili v letu dni, pripeljali do osamosvojitvene vojne in po letu dni, 23. decembra 1991, do sprejetja ustave R Slovenije. »Danes pa se sprašujemo, ali smo državljani in državljanke takrat glasovali za takšno državo, kakršno imamo danes. Ali pa delamo vsak dan vsi vse za to, da bomo zadovoljni v naši domovini? Kajti, zdaj smo za lastno usodo in usodo lastne države odgovorni sami. Ne izgovarjajmo se na Bruselj. Ko govorimo o usodi Slovenije, EU in tudi sveta, ima Slovenija kot polnopravna članica številnih mednarodnih organizacij prav tako en glas kot večje, velike države. Od nas je odvisno, ali smo dovolj angažirani in ali gre naš razvoj v pravo smer,« je dejala.
Navedla je podatek, da naj bi po raziskavi med 174 državami bila Slovenija na 8. mestu med tistimi, ki naj bi najbolj pozitivno vplivale na svet. »Ko pa beremo dnevne novice, bi tisto enotnost, sodelovanje in pozitiven naboj iz leta 1990 potrebovali tudi danes. Da bi se slišali, poslušali, da bi skupaj uspeli začrtati nadaljnji razvoj naše države.«
Ob koncu nagovora se je dotaknila tudi pravičnega prehoda Šaleške doline iz premoga. »Želim si, da bi pravočasno stopili skupaj in si izmenjali vse potrebne informacije, na podlagi katerih moramo sprejemati tako pomembne odločitve, kot je pravični prehod Šaleške doline. Najbolj boli negotovost. V Šaleški dolini smo sprejeli dejstvo, da bomo končali ero premoga – imamo potenciale, znanje, tudi sredstva – pričakujemo pa, da bomo vsi skupaj in država dali vse karte na mizo in se pripravili na pravičen prehod,« je še poudarila ministrica.
Zapel bi rad
Vrhunski glasbeni program so izvedli 65-članski Simfonični orkester Umetniške gimnazije in Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje po vodstvom gostujočega dirigenta z Dunaja Simona Perčiča, Mladinski pevski zbor Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje, Mešani mladinski pevski zbor Šolskega centra Velenje, Mešani pevski zbor Gorenje in Šaleški akademski pevski zbor. Kot solistka je nastopila Zarja Gošnik, v skupini pa so poleg nje peli še Maja Šuligoj, Nika Šuligoj, Brina Mohor in Ambrož Kavšak.
Slovesnost je posebej zaznamovala praizvedba skladbe Tilna Slakana z naslovom Zapel bi rad za mešani zbor in simfonični orkester, nastale po predlogi istoimenske pesmi Dimitrija Jeruca, pomenljiva pa je bila tudi video projekcija, posneta v Muzeju premogovništva Slovenije s pesmijo Roberta Pešuta Sonce posijalo. Program je izvirno s preigravanjem besed, predvsem »enotnost« in »samostojnost« ter »za« in »proti«, povezoval dr. Ambrož Kvartič, režiserka proslave je bila Ajda Valcl.
🔲