Župan občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar je pred nedavnim dejal, da so v lokalni skupnosti odrpta številna gradbišča. Mar to pomeni, da je ob izteku leta 2024 občina v dobri kondiciji? »Opravljeno delo skozi leto je vendarle obrodilo sadove tudi pri aktivnostih, ki se izvajajo v našem okolju. Veliko birokracije je bilo potrebne, da smo lahko izbrali izvajalce, ki danes odpravljajo posledice lanskih naravnih nesreč drsenja zemlje in poškodb na cestah ter z malimi sončnimi elektrarnami opremljajo čistilno napravo in javni zavod Mladinski center. Nekaj smo vendarle postorili. Razveseljuje pa tudi to, da so investicije finančno pokrite,« se je odzval Kopušar.

Bi lahko potemtakem za leto 2024 rekli, da se je izšlo v skladu s pričakovanji?

»Zagotovo so bila na začetku leta pričakovanja velika. Menim, da smo veliko postorili v občinski upravi in na terenu. Zagotovo bi lahko še kaj več, kaj drugače. Ob tem je treba poudariti, da smo se zaradi posledic lanskih neurij znašli v položaju, v katerem je bilo treba spremeniti kar nekaj prioritet. Ocenjujem, da smo se na izzive uspešno odzvali, nastavili nove smernice, ki narekujejo veliko dela na terenu. Nenazadnje smo projekt gradnje javne kanalizacije v Rečici ob Paki – desni breg spravili tako daleč, da bomo lahko izbrali izvajalca del in prihodnje leto pristopili k izvedbi investicije, ki bo zelo velika in zahtevna.«

Ob praznovanju 20-letnice samostojne občine ste dejali, da je ta upravičila pričakovanja občanov. Lahko isto trdite tudi 10 let kasneje?

»Če gledamo celotno lokalno samoupravo v državi, so imele manjše občine, kot je Šmartno ob Paki, določeno poslanstvo, ki so ga – po moji oceni – uspešno opravile. Tudi zdaj verjetno delamo v skladu s temi pričakovanji. Se pa časi spreminjajo in po 30 letih še obstajajo projekti, za katere vse težje pridobimo evropski denar. Favoriti so veliki projekti, merila za pridobitev sofinancerskih sredstev pa za manjše občine praktično nedosegljiva.
Eden takih aktualnih je projekt prestrukturiranja premogovnih regij. Težje ga izvajamo v takšnem okolju, kot je naše. Za nameček pri tem nimamo direktno degradiranih območij kot posledic rudarjenja, smo pa kljub temu v ožjem vplivnem območju.

...

Celoten intervju si preberite v današnji številki Našega časa.