Svet Mestne občine Velenje se je včeraj seznanil tudi s Trajnostnim energetsko-podnebnim akcijskim načrtom Mestne občine Velenje (SECAP), ki ga je pripravil Zavod energetska agencija KSSENA. Strateški dokument izkazuje zavezo iniciativi Konvencije županov (Evropska komisija) in pomeni pristop občine k celovitemu obravnavanju vplivov podnebnih sprememb z namenom zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, povečanja energetske učinkovitosti in prilagajanja na podnebne spremembe. Vključuje konkretne ukrepe za trajnostno rabo energije, razvoj obnovljivih virov ter spodbujanje lokalnih prilagoditvenih ukrepov za blaženje posledic podnebnih sprememb, hkrati pa prispeva k bolj zeleni in podnebno nevtralni prihodnosti. Vse z namenom, da se zmanjšuje ranljivost Mestne občine Velenje in da se vsi družbeni sistemi prilagodijo na spremembe, ki nas čakajo v prihodnosti.
Mestna občina Velenje je h konvenciji županov pristopila že pred 14 leti in takrat je bil dokument precej manj obsežen kot letos, ko se je razširil iz blaženja podnebnih sprememb na prilagajanje na te spremembe. Na globalni ravni so namreč spoznali, da se podnebnih sprememb ne more preprečiti, zato je potrebno sprejeti ukrepe za njihovo prilagoditev. Cilj ukrepov za blaženje podnebnih sprememb je 55 % zmanjšanje emisij CO2 do leta 2030 (v primerjavi z letom 2003). Cilj ukrepov prilagajanja na podnebne spremembe pa je povečati odpornost sektorjev in okolja, zagotoviti vzdržno prihodnost in kakovost življenja kljub podnebnim spremembam ter omejevati stroške v prihodnosti.
Blaženje podnebnih sprememb pomeni različne človeške ukrepe, usmerjene v zmanjševanje emisij CO2 (večja uporaba obnovljivih virov energije, uvedba novih tehnologij in čistejših sistemov mobilnosti, zmanjševanje rabe energije, povečevanjem energetske učinkovitosti ...). Kljub ukrepom blaženja je malo verjetno, da se bo dosegel cilj Pariškega sporazuma o omejitvi dviga globalne temperature znatno pod 2 °C v primerjavi s predindustrijsko dobo.
Ker podnebnih sprememb ne moremo preprečiti, se je na njih potrebno prilagoditi. Prilagajanje na podnebne spremembe, za razliko od blaženja, ni osredotočeno na zmanjševanje izpustov CO2, temveč na zmanjševanje naše ranljivosti na podnebne spremembe. Pomeni, da poskušamo z raznimi ukrepi povečati odpornost okolja in kljub podnebnim spremembam najti načine, kako prilagoditi sisteme, da zamejimo škodo in ohranjamo kakovost bivanja.
Akcijski načrt sestavljajo trije deli: osnovna evidenca emisij, ki je osnova za ukrepe blaženja, analiza tveganja, ki je osnova za ukrepe prilagajanja in ranljivosti in akcijski načrt z ukrepi blaženja in prilagajanja.
