Pravijo, da ob Abrahamu postaneš zrelejši in končno spoznaš, da življenje ni le garanje in boj za vsakdanji kruh, ampak da obstajajo še druge, lepše in prijetnejše strani, ki te osrečujejo in si jih prej malce zanemarjal.
Abrahama pa bo letos praznovala tudi Šaleška planinska pot (ŠPP). Kaj se je v teh 50 letih dogajalo s to vezno potjo? Prav gotovo je v tem obdobju videla, slišala in doživela veliko najrazličnejših zgodb. Z obrobja je opazovala dolino pod seboj in veliko bi lahko povedala o spreminjanju Šaleške doline. Odprli so jo 10. oktobra 1974 na proslavi občinskega praznika ter hkrati počastili 70-letnico šaleške podružnice Slovenskega planinskega društva in 25-letnico Planinskega društva (PD) Velenje.
ŠPP je speljana po hribovitem obrobju Šaleške doline, dolga je približno 100 kilometrov, na poti pa je 21 kontrolnih točk. Označena je s Knafelčevo markacijo in črko Š. Odprta je bila, da bi ljudje iz naše doline kar najbolje spoznali svojo domačo pokrajino, da bi se na pohodih po teh lepih poteh sprostili, razgibali, spoznali naravne in kulturne znamenitosti ter se tako tudi duhovno obogatili. Je upravičila svoje poslanstvo?
Hvala vsem, ki skrbite za pot
V vseh teh letih se je po poti sprehodilo veliko planincev. O tem pričajo vpisne knjige na postojankah, mimo katerih je speljana. Veliko je bilo organiziranih pohodov, športnih dni, planinskih akcij. Ne da se opisati vseh prijetnih trenutkov, preživetih ob druženju s prijaznimi domačini, ki smo jih pohodniki srečevali na poti in med njo. Veliko družin, naključnih sprehajalcev, planincev iz sosednjih društev, adrenalincev, pa tudi invalidov, otrok, upokojencev … se je podalo na pot v vseh teh letih. Kajti 50 let je res dolga doba.
Spremenili smo se mi in spremenila se je pot. Otroci, ki smo jim odpirali razglede s poti in jih seznanjali z lepoto rodne grude, so odrasli, zdaj vodijo po poteh že svoje otroke. Marsikomu so na pohode po ŠPP ostali prelepi spomini. Na vse pristne stike z domačini, ki so jim prijazno ponudili kozarec bezgovega soka, nam, starejšim pa kozarec domačega jabolčnika. Pa na nepozabna prenočevanja pri Pečolarju, na Slemenu, Gori Oljki … In vsa spominska obeležja, kjer smo recitirali Kajuha in prižigali svečke v spomin.
Res veliko je bilo lepega, nepozabnega, vsak nosi v srcu spomine, ki ne bodo nikoli zbledeli. Tudi markacisti so v vseh teh letih budno spremljali dogajanje na poti. Čistili so poti, risali markacije in marsikje tudi malce spremenili pot, če je bilo treba. Po vsem tem sodeč, je naša ŠPP dosegla svoj namen. Hvala vsem, ki ste pripomogli k nastanku poti, in vsem, ki po vseh teh letih še vedno skrbite zanjo. Hvala tudi vsem, ki jo obiskujete in jo imate radi.
Vse spremembe niso dobre
Zdaj naša pot praznuje abrahama. Pa se je v teh 50 letih kaj spremenila? Sprememb je kar precej. Nekatere so nastale zaradi pašnikov, travnikov, terena ali novih cest, druge zaradi boljše dostopnosti žigov. Pravzaprav so to spremembe, ki so pot preoblikovale na slabše. Odkar so vpisne knjige in žigi v škatlah, pritrjenih na skednjih ali zunaj, na raznih utah in tramovih, ni več pristnega stika z domačini. Nič več ni prijetnega kramljanja, nič več toplega stiska rok.
Pa tudi poti so se spremenile. Nekoč so bile speljane po stezicah, ob travnikih in čez dvorišča do hiš, zdaj so speljane mimo hiš, po asfaltu, pašniki so ograjeni, dvorišča nedostopna. Saj vem, vsak ima rad svoj mir. Razmere so se spremenile, ljudje so po službah, žig pa je vedno dosegljiv le, če je nekje zunaj, na vidnem mestu. Danes je pri vsaki hiši avto, zato so poti asfaltirane, makadama skoraj ni več. Vse te spremembe so naredile našo pot nekoliko manj privlačno, a stara dama se ne da. V zahvalo za vztrajnost nam nudi vedno več zanimivosti in lepe razglede, boljša pa je tudi dostopnost, saj se lahko pohodniki pripeljejo do višjega izhodišča.
Razstava ob jubileju
PD Velenje je ob 50-letnici pripravilo razstavo o ŠPP. Prikazuje čase, ko so takratni akterji in planinski zanesenjaki začeli nadelavo poti, in domačine, ki so hranili žige. Nekaj je tudi novejših fotografij. Razstava je bila na ogled v galeriji Vile Bianca v Velenju in Galeriji Šoštanj. V Slovenskem planinskem muzeju pa je v sklopu razstav Gore in ljudje v sodelovanju z Muzejem Velenje in PD Velenje predstavljena tudi spletna razstava Šaleška planinska pot in življenje ob njej.
Da bi pot spoznalo čim več pohodnikov, smo vodniki PD Velenje pripravili sklop pohodov po njej. Lani je bilo tako izvedenih šest pohodov, na katerih so pohodniki prehodili celotno pot od Šaleka do Velenjskega gradu, letos je pot obrnjena.
Na pohod po peti etapi ste ljubitelji ŠPP prijazno vabljeni v nedeljo, 2. junija. Pridite in spoznajte pot od Graške Gore do Hude luknje. Preživite lep dan v naravi in doživite delček naše lepe poti. S pohodom bomo najlepše počastili njen visoki jubilej.
Anka Pugelj
