S tem se krepita socialna pravičnost in enakost na področju dela, kar je ključno za trajnostni razvoj družbe. Glavna inšpektorica Katja Čoh-Kragolnik nam je razkrila nekatere glavne vidike nadzora in najpogostejše kršitve.

Katera področja nadzora pokriva inšpektorat za delo?

»Celostno gledano inšpektorat za delo skrbi za skladnost z zakonodajo na področju delovnih razmerij, varnosti in zdravja pri delu ter socialnovarstvenih storitev, s čimer zagotavlja zaščito pravic delavcev ter spodbuja varno in pošteno delovno okolje. Nadzorujemo torej izvajanje zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov. Inšpektorji izvajajo neposredne kontrole objektov, delovnih prostorov, preverjajo delovna mesta, ugotavljajo delovne razmere v prostorih in na deloviščih, ocenjujejo ustreznost opreme, strojev, orodij in osebne varovalne opreme.«

Po novem so sestavni del naših nalog evidence delovnega časa. Kako poteka nadzor?

»Področje delovnega časa oziroma zagotavljanja odmorov in počitkov je v veliki meri povezano s kršitvami. Inšpektorji s terena poročajo, da marsikateri delodajalec vodi evidence na način, da so te v celoti prirejene oziroma niso ustrezne in ne odražajo dejanskega stanja. Še posebej to velja za dejavnost gradbeništva, precej podobno pa je tudi pri dejavnostih gostinstva in trgovine.
Če hočejo inšpektorji na terenu dejansko ugotoviti kršitve, povezane z delovnim časom, odmori in počitki, morajo biti seveda te evidence pravilno vodene, ker so podlaga ravno zato, da inšpektor pri svojem delu ugotovi, ali gre za kršitve: ali recimo delavec dela polni delovni čas, krajši delovni čas, dela v izmenah, ali je delovni čas enakomerno ali neenakomerno razporejen, ali opravlja nadurno delo, delo v neugodnem delovnem času, kot je nočno, nedeljsko praznično delo, kdaj je koristil letni dopust in tako dalje.«

Kakšne so kazni?

»Kazni so za različne prekrške različne; če govorimo po zakonu o evidencah, ki urejajo beleženje delovnega časa, znašajo od 1.500 do 20.000 € oziroma od 3.000 € do 20.000 €. Lani je bilo skupno ugotovljeno 515 kršitev, največ glede evidenc o izrabi delovnega časa in njihovega vodenja, glede splošne obveznosti vodenja evidenc pa je bilo ugotovljenih 173 kršitev.«

Katere so še ostale kršitve?

»V bistvu med številčnejše kršitve sodijo ravno te v zvezi z razporejanjem delovnega časa, z nadurnim delom. Skupaj je bilo teh kršitev 169. Določbe o nadurnem delu in prepovedi opravljanja dela izven polnega delovnega časa so bile kršene v 64 primerih. Največkrat gre za to, da je prekoračeno število opravljenih nadur, ki jih zakon dopušča, ter da delodajalec delavcem nadurnega dela ni pisno odredil v zakonsko določenem roku.«